Prva večja oživitev gospodarstva je bila 20. aprila po vnovičnem odprtju nekaterih trgovin, avtosalonov, kemičnih čistilnic, servisnih in vulkanizerskih delavnicah, s ponedeljkom po prvomajskih praznikih pa se odpirajo tudi frizerski in kozmetični saloni, pa tudi nekatere javne ustanove in še dodatno prodajalne. V službe bodo z začasnega čakanja lahko poklicani tudi zaposleni starši, ki imajo doma mlajše otroke. Ob zaprtih vrtcih in šolah se zato sprašujejo, kako in kje zagotoviti varstvo otrok.

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec denimo predlaga individualno varstvo in koriščenje zakonske možnosti, da lahko starši v dogovoru z delodajalcem ostanejo doma zaradi varstva otrok. Iz objav na spletu je vseeno razbrati, da so starši v skrbeh. Dejstvo je denimo, da otroka ne more varovati kar vsak. Pristojni in stroka odsvetujejo, da bi zanje poskrbeli babice in dedki, ki spadajo med ogrožene skupine, pa tudi nimajo vsi te možnosti. Otroci, predvsem mlajši, ne zaupajo neznancem in morajo načeloma poznati varuško. Ta mora biti hkrati tudi primerno usposobljena, mora znati delati z otroki. Poklicne varuške precej stanejo in znesek za varstvo lahko tudi prekaša zaslužek zaposlenega starša za njegovo delo. Povedano drugače – starš enostavno ne bo zaslužil dovolj za plačilo varstva.

Res je, da je interventni zakon predvidel nadomestilo plače in pravico zaposlenega starša, da ostane doma zaradi varstva otrok, a vprašanje je, koliko bodo razumevajoči delodajalci po vnovičnem zagonu proizvodnje, če bodo za nemoteno delo nujno potrebovali zaposlenega, čeprav se bo skliceval na varstvo otrok. Dejstvo je tudi, da predšolski otroci in mlajši šolarji tudi po zakonu ne smejo biti sami doma.

Starši iščejo rešitve na več koncih – ponekod na ravni občine vse od začetka koronakrize zagotavljajo varstvo otrok, katerih starši so zaposleni v nujnih službah. Drugje otroke varujejo drugi, tudi stari starši in drugi sorodniki, znanci, sosedi. Včasih izostanek iz službe usklajujeta starša med seboj, kar pa ni možno v enostarševskih družinah. 

Kot rečeno – vrtci in šole v Sloveniji ostajajo zaprti, pri čemer je postopno odpiranje predvideno za 18. maj. Na mestu je medtem vprašanje, ali lahko delodajalec zahteva vrnitev v službo od zaposlenega, ki doma varuje otroke. Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti odgovarjajo, da se odsotnost z dela enemu od staršev lahko upraviči zaradi višje sile, ko so zaradi zmanjšanja širjenja novega koronavirusa začasno zaprti vrtci in osnovne šole. Starš namreč ne more opravljati dela zaradi varstva otroka.

"Vsekakor pa je v vsaki posamični konkretni situaciji treba presojati prisotnost vseh elementov višje sile; med drugim presoditi in upoštevati, ali gre za otroka do vključno petega razreda osnovne šole, ki potrebuje varstvo, možnost zagotovitve varstva s strani drugega starša ali na drug ustrezen način, možnost drugačne razporeditve delovnega časa delavca in tako naprej. Delavec naj v primeru nemožnosti opravljanja dela zaradi varstva otrok delodajalca obvesti o vseh relevantnih okoliščinah odsotnosti, delodajalec pa na nastanek višje sile in povezane odsotnosti ne more vplivati," so razložili. 

Slovenski starši doma na čakanju zaradi varstva otrok in tudi njihovi delodajalci se tudi sprašujejo, kolikšno nadomestilo plače jim pripada – 50 ali 80 odstotkov. Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so pojasnili, da ima zaposleni pravico do 80 odstotkov povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev pred začetkom odsotnosti. Obenem nadomestilo ne sme biti nižje od minimalne plače, s čimer želijo zaščititi najbolj socialno šibke.

Delodajalec mora založiti za izplačilo in na podlagi njegove vloge mu bo država povrnila neto znesek, če bo izpolnjeval pogoje za uveljavljanje ukrepov. Prva izplačila bodo predvidoma v maju. Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače zaposlenim, ki zaradi višje sile ne morejo opravljati dela, lahko sicer uveljavlja delodajalec, če mu bodo zaradi koronavirusa upadli prihodki in ki izjavi, da zaposleni ne morejo delati zaradi višje sile, zaradi varstva otrok, ustavitve javnega prevoza ali zaprtja meja.

Delodajalci, ki jim bo država povrnila nadomestila, bodo upravičeni tudi do oprostitve plačila prispevkov za vsa socialna zavarovanja. "Prispevki bodo od 13. marca do 31. maja plačani iz državnega proračuna," so poudarili na ministrstvu. Država bo torej za zaposlene, ki ne morejo priti v službo zaradi višje sile, poravnala tako nadomestila plač kot tudi socialne prispevke.

Delodajalci, ki bodo upravičeni do ukrepov, bodo torej prispevke še vedno obračunali, ne bo pa jih treba plačati, pri čemer bodo oproščeni največ od nadomestila plače do višine povprečne plače za leto 2019. Nadomestilo torej ne sme biti nižje od minimalne plače, ni pa omejeno navzgor, čeprav je res, da bo država povrnila znesek do višine povprečne plače za lansko leto. Zaposlenemu, ki je doma na čakanju denimo zaradi varstva otrok, pa tudi ne pripadajo malica ter morebitni drugi dodatki in povračila stroškov, ki v normalnih časih nastanejo zaradi dela. 

Na Zavodu za zaposlovanje so sicer od 11. do 28. aprila prejeli 4076 vlog delodajalcev za povračilo nadomestila plače za za 42.679 zaposlenih, ki ne morejo opravljati dela zaradi obveznosti varstva otrok, ustavitve javnega prevoza ali zaprtja meja. "S podatkom, koliko vlog je bilo predloženih samo zaradi varstva otrok, ne razpolagamo, saj so bile vloge tudi po večkrat oddane in je zato za realno sliko o prejetih vlogah potrebna obravnava vsake vloge posebej," so sporočili z zavoda. Ocenjujejo pa, da bo končno število za približno desetino nižje zaradi velikega števila večkrat predloženih vlog in prva izplačila delodajalcem po interventnih zakonih načrtujejo 11. maja.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!