'Pri menjavi hlač je trgovka od mene zahtevala ime, naslov in telefonsko!'

Bralka ob menjavi hlač v eni od slovenskih trgovin ni želela dati osebnih podatkov. Zanimalo jo je, na podlagi česa jih zbirajo in zakaj jih sploh potrebujejo. Trgovka ji ni znala odgovoriti in šele takrat je dejala, naj listič izpolni le, če želi. Na listič je zapisala, da ga noče izpolniti, hlače pa so ji vseeno zamenjali.

Glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlić je razložila, da mora imeti trgovec ob vračilu blaga v primeru reklamacije ob garanciji ali stvarni napaki podatke kupca, saj je v zakonu določeno, da mora v osmih dneh obvestiti potrošnika o obstoju napake. Zato potrebuje njegove ime in priimek, naslov in morda elektronsko pošto. Hkrati je pozvala k previdnosti pri zaupanju podatkov, "zlasti raznoraznim SMS-klubom", ob morebitnem dvomu pa svetuje posvet z informacijskim pooblaščencem.

Po pojasnilih namestnika informacijske pooblaščenke Jožeta Bogataja trgovec lahko zbira podatke, če je določeno v zakonu, če kupec prostovoljno privoli, če je potrebno in primerno za pogajanja za sklenitev ali izpolnitev pogodbe, če je nujno zaradi interesov trgovca, ki prevladujejo nad interesi kupca. Obenem mora dati podatke o upravljavcu osebnih podatkov, razložiti mora namen zbiranja, navesti uporabnike osebnih podatkov. Razložiti mora, ali je zbiranje obvezno ali prostovoljno, in kaj sledi, če kupec ne da podatkov. Podati mora še informacije o pravici do vpogleda, prepisa, kopiranja, dopolnitve, popravka, blokiranja in izbrisa, podatke pa mora ustrezno zavarovati, preprečiti njihovo nepooblaščeno uničevanje, spreminjanje in obdelavo ter jih uporabljati le za zakonite namene.

Po njegovem mnenju prodajalec ob reklamaciji zaradi očitne napake na blagu ne potrebuje osebnih podatkov, saj lahko menjavo opravi na podlagi računa. Podatke tedaj lahko torej zbira zgolj s privolitvijo. Izjemoma bi bilo zbiranje dopustno, če bi trgovcu uspelo dokazati, da je potrebno in primerno zaradi izpolnjevanja pogodbe, ali če bi mu uspelo dokazati, da je nujno zaradi uresničevanja takšnih njegovih zakonitih interesov, ki očitno prevladajo nad interesi kupca. Drugače je pri zbiranju osebnih podatkov kupcev ob zamenjavi blaga zaradi nepravilne številke ali nezadovoljstva s kupljenim, torej ko ne gre za izdelek z napako. Prodajalec takrat ni dolžan zamenjati blaga, razen v izjemnih primerih, kot je na primer nakup po spletu.

Če gre za vračilo ali menjavo izdelka brez napake, torej ne gre za reklamacijo, je ravnanje prodajalca odvisno od njegove poslovne politike. Zato takrat po mnenju informacijskega pooblaščenca od kupca lahko zahteva osebne podatke. Potrošnik pa se nato sam odloči, ali jih bo dal, in nosi morebitne posledice v nasprotnem primeru. Na gospodarskem ministrstvu so pristavili, da lahko brez privolitve obdelujejo osebne podatke le, če je potrošnik s podjetjem sklenil pogodbo – na primer kupil obleko - in je obdelava potrebna za izpolnitev pogodbe, na primer podjetje kontaktira potrošnika, da je naročeno blago na voljo.

Naj vam razložijo, zakaj

Bogataj svetuje, naj kupec pred dajanjem osebnih podatkov vedno zahteva informacije o upravljavcu in namenu zbiranja. Pozanima naj se, ali je zbiranje obvezno ali prostovoljno in o možnih posledicah, če ne bo dal podatkov. "Če bo kupec na podlagi informacij presodil, da je zahteva trgovca za posredovanje osebnih podatkov neupravičena, bo lahko podal prijavo informacijskemu pooblaščencu," ki bo v inšpekcijskem nadzoru presodil zakonitost zbiranja. Ob morebitnih kršitvah lahko prepove nadaljnje zbiranje, odredi izbris že zbranega in uvede prekrškovni postopek.

Informacijski pooblaščenci so v zadnjih 10 letih prejeli dve prijavi zaradi zbiranja osebnih podatkov kupcev ob reklamaciji izdelka in eno prijavo v primeru menjave blaga zaradi napačne številke. Nepravilnosti niso ugotovili, saj "je šlo v zadevah za zakoniti interes zasebnega sektorja, da si trgovec zagotovi dokaz, s katerim mu bo v primeru morebitnega poznejšega spora omogočeno uveljavljati ustrezno pravno varstvo. Če trgovec ne bi hranil podatkov o posameznikih, ki so v obravnavanih primerih prejeli vrnjeno kupnino, v primeru tožbe ne bi mogel dokazati, da je že izpolnil svoje obveznosti."