V Sloveniji je bilo decembra 2019 54.172 prejemnikov vdovske pokojnine, kar predstavlja 8,7 odstotka vseh prejemnikov pokojnin. Povprečna je znašala 484,71 evra neto, najvišja bruto 1954,03, najnižja pa 201,28 evra, kažejo mesečni podatki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz). Za pridobitev pravice do vdovske pokojnine morajo biti sicer izpolnjeni določeni pogoji tako na strani pokojnika kot na strani vdove oziroma vdovca in v letu 2020 je upravičen do vdovske pokojnine vdova ali vdovec, ki je bil ob smrti umrlega star najmanj 57 let. Če ob smrti še ni dopolnil 57 let, je pa dopolnil 52 let, bo na pravico do vdovske pokojnine čakal do 57 leta.

Če umrli še ni izpolnil rednih pogojev za pokoj, je moral do dneva smrti izpolniti pogoje za predčasno, starostno oziroma invalidsko pokojnino, ko se njegova smrt šteje kot nastanek prve kategorije invalidnosti, da lahko vdova ali vdovec po njem prejema pokojnino. Pravico do vdovske pokojnine pa lahko uveljavlja tudi za delo nezmožen vdovec ali vdovec s skupnimi otroki, ki jih mora preživljati, in tudi vdova, ki je najpozneje 300 dni po smrti pokojnika rodila njegovega otroka.

Če je do vdovske pokojnine upravičen le vdova ali vdovec, se odmeri v višini 70 odstotkov osnove za njeno odmero, pri čemer je osnova po umrlem uživalcu invalidske pokojnine invalidska pokojnina. Če ima upravičenec poleg pravice do vdovske pokojnine tudi pravico do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine, lahko izbira, katero pokojnino bo prejemal. Taki vdovi ali vdovcu pa se lahko poleg predčasne, starostne ali invalidske pokojnine izplačuje tudi 15 odstotkov vdovske pokojnine, če je zanj ugodneje.

Kaj, če sta za umrlim ostala nekdanji zakonec in nov partner, ki sta oba upravičena do prejemanja pokojnine? Kako se tedaj deli vdovska pokojnina?

Pravico do vdovske pokojnine lahko dobi tudi razvezani zakonec s pravico do preživnine, če jo je užival do smrti pokojnika. Pravico do vdovske pokojnine ima tudi oseba, ki je zadnja tri leta pred smrtjo živela z umrlim v zunajzakonski skupnosti, ki je izenačena z zakonsko zvezo, ali je živela z umrlim zadnje leto pred njegovo smrtjo in je z njim kadar koli imela skupnega otroka, kot tudi oseba, ki je bila z umrlim v sklenjeni ali nesklenjeni partnerski zvezi.

Če sta do vdovske pokojnine upravičena zakonec iz poznejše zakonske zveze in razvezani zakonec, se vdovska pokojnina razdeli na dva dela, odmerjena v višini 70 odstotkov osnove za njeno odmero. Delita si jo torej na pol. Če le eden od zakoncev iz poznejše zakonske zveze ali razvezani zakonec uveljavlja pravico do dela vdovske pokojnine, se souživalcu prizna vdovska pokojnina v višini razlike med vdovsko pokojnino in izplačilom dela vdovske pokojnine, so razložili na Zpizu.

Kaj pa poroka ali služba?

Kaj pa, če se upravičenec do vdovske pokojnine znova poroči? Izgubi pravico? Da, če je zakonsko zvezo sklenil pred dopolnjenim 60. letom starosti. Pravico izgubi tudi, če pred dopolnjenim 60. letom starosti vstopi v zunajzakonsko skupnost, piše na spletni strani Zpiz. Upravičenec poleg vdovske pokojnine tudi ne more prejemati plače oziroma biti v delovnem razmerju. "Pogoj za pridobitev pravice do pokojnine je prenehanje obveznega zavarovanja. Uživalec vdovske pokojnine, ki začne znova delati oziroma opravljati dejavnost v obsegu, ki ustreza sorazmernemu delu polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa, pa ima pravico do izplačila sorazmernega dela vdovske pokojnine," so razložili na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz).

Prijavite se na e-novice Varna starost!