Po podatkih generalne policijske uprave se je lani zgodilo približno 15 tisoč vlomov, kar je še vedno 5 tisoč manj kakor v letu 2007. Na policijski upravi razlagajo, da vlomilci izkoristijo prevečkrat nezaklenjena, odprta ali slabo varovana okna in vrata. Pomagajo pa si tudi z razbijanjem stekla, lomljenem ključavnic, skratka, prežijo na vsako pomanjkljivost ali nepazljivost.
Na kaj moramo biti pozorni?
Vsakdo bi moral optimalno poskrbeti za varnost svojega premoženja. Tako bi moral vsak pred odhodom na dopust preveriti, ali so okna in vrata zaprta. Prav tako ne sme biti skrivanje ključev pod predpražnikom ali za cvetličnimi lončki stalna praksa, izogibajte pa se tudi spuščanju rolet, saj s tem signalizirate nepridipravu, da očitno nikogar ni doma. Pred odhodom na dopust pa se z bližnjimi ali kar s sosedi dogovorite, da naj bodo pozorni na vse sumljive dogodke, ki bi se utegnili zgoditi med vašo odsotnostjo. Namesto sosedov pa mnogi raje prisegajo na alarmne sisteme in protivlomno opremo za zaščito vhodnih vrat (ščitnik, rozeto, cilindrični vložek, večmestne ključavnice in podobno). Možnost za vlom v hišo ali stanovanje se tako precej zmanjša. Želje glede varnosti našega doma pa so pogosto omejene zaradi finančnega stanja. Tako si le malokdo lahko privošči drago, a najvarnejšo obliko varovanje – fizično varovanje doma. Mnogo bolj dostopni obliki varovanja je mehanska zaščita oziroma zavarovanje pred vlomi.
Kot rečeno se med dopusti število vlomov v stanovanjske objekte drastično poveča. Prav tako je pomembno, da svoje prostore in imetje ustrezno zavarujemo in vzpostavimo občutek, da je v hiši ali stanovanju vedno nekdo prisoten. Policija svetuje, da lastniki stanovanjskih objektov zagotovijo, da okoli objektov ni predmetov, ki bi jih storilci lahko uporabili. Tako je dobro, da preverite delovanje in zaščito ključavnic ter senzorjev za zunanjo razsvetljavo in delovanje alarmnih sistemov. V prostore lahko namestite časovna stikala, na katera priklopite različne električne porabnike, da se bodo izmenično prižigali. Na telefonskih odzivnikih ne puščajte sporočil, da vas ni doma, vrednejše predmete pa shranite v primerne sefe ali blagajne.
Ob odkritju vloma nemudoma pokličite telefonsko številko 113 ali najbližjo policijsko postajo. Na policiji pa so nam tudi povedali, da oškodovani lastniki pogosto ob odkritju vloma naredijo klasične napake. Ker želijo pregledati, katere stvari so bile odtujene, nemudoma vstopijo v svojo bivalno enoto, kar pa se lahko izkaže za nevarno početje, saj se znani primeri, ko se je storilec še vedno zadrževal v objektu. Lastniki oropanih stanovanj ali hiš pa v nekaterih primerih začnejo kar takoj pospravljati po stanovanju oziroma hiši, kar lahko uniči sledi, ki so pomembne za nadaljnjo preiskavo kaznivega dejanja.
Kar nekaj slovenskih zavarovalnic pa smo povprašali, ali se je pri njih povečalo število prijavljenih škod, nastalih zaradi vlomov oziroma tatvin. Skoraj vse so nam zatrdile, da med poletnimi počitnicami opažajo povečanje prijavljenih škod, prav tako pa se je v skladu s tem v nekaterih zavarovalnicah povečalo število premoženjskih zavarovanj. Ljudje se zaradi nastalih dogodkov očitno zavedajo pomena zavarovanja nepremičnine, žal pa je v večini primerov prepozno, saj se zavarujejo šele po vlomu, so odgovorili na eni izmed slovenskih zavarovalnic. Zaradi vloma oškodovanci najpogostoje prijavljajo poškodovanje vrat ali oken, redke pa niso niti kraje različnih visokocenovnih predmetov.
Podobno vprašanje smo naslovili tudi na nekaj podjetij, ki se ukvarjajo s storitvijo varovanja premoženja. Podjetja, ki zajemajo varovanje objektov pravnih oseb oziroma podjetij, večjega povpraševanja nimajo. Drugačna zgodba pa je pri podjetjih, ki pokrivajo večinoma varovanje objektov fizičnih oseb. Že nekaj let zapored naj bi imela ta podjetja pred poletnimi meseci izjemen porast povpraševanj zasebnega sektorja, kamor spada predvsem varovanje stanovanjskih objektov in hiš.
V enem izmed naslednjih člankov se bomo podrobno lotili vseh možnih zaščit proti vlomu in jih analizirali iz stroškovnega vidika ter jih med seboj primerjali.
Komentarji (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV