Slovenci smo silno ponosnI na svoje vino in martinovo ima med slovenskimi običaji zagotovo posebno mesto. Zadnje krizno leto je spremenilo vse trge, tudi vinskega. Kot nam je povedal Dušan Brejc, priznani enolog in direktor Vinske družbe Slovenije, ki zastopa največje slovenske vinske kleti, prodaja vin pri trgovcih sledi prodaji prejšnjega leta, le da je opazen premik kupcev k cenejšim vinom. Večje težave imajo gostinci, kjer naj bi bilo stanje celo kritično, saj je prodaja vin upadla za več deset odstotkov. Nič bolje ni na trgih ZDA, VB in Nemčije, kjer je trend cen padajoč, stala pa naj bi prodaja vseh vin, ki so dražja od 12 evrov.

Ali zaradi recesije pijemo manj ali več?

Vino naj bi bilo sicer odporno na recesijo, vendar je opaziti, da se del prodaje vina zopet seli na sivi trg. V tradicionalnih vinorodnih državah že 20 let zaznavajo padajoč trend porabe vin, zato je Italija lansko leto celo sprejela stategijo, po kateri naj bi kozarec vina zopet postal sestavni del kosila. Zdrava vinska ekonomija, po mnenju Dušana Brejca, ni odvisna od prestižnih znamk, ampak od zmernih, a rednih pivcev, ki vino razumejo kot hrano.

Trenutna moda je naklonjena belim in predvsem lažjim, sortno značilnim vinom, čeprav prodajne številke še vedno izkazujejo rast na podlagi rozejev in rdečih vin. V zadnjih petih letih se je izrazito povečala prodaja rozejev, kar je opaziti tudi v Sloveniji.

Je dražje vino tudi boljše vino?

G. Brejc nam je razložil, da je cena vina še najmanj odvisna od cene pridelave, pač pa je kombinacija kakovosti vina, ugleda proizvajalca, estetskih meril, mode ter seveda ponudbe in povpraševanja. Enostavnejša, lažja vina so običajno cenejša, polna, aromatsko bogata vina pa so običajno dražja.
Najdražja vina seveda najdemo med arhivskimi vini najstarejših letnikov, ledenimi vini in suhimi jagodnimi izbori.

Kaj pa mlada vina?

Moda mladih vin v Sloveniji je bila najbolj izrazita v 90. letih, ko so primorski vinogradniki poskušali pridelati vina podobna francoskim vzornikom. Potem so se prizadevanja umirila, da bi v zadnjih petih letih ugotovili, da štajerska bela mlada vina postajajo vedno bolj zanimiva in se podajajo v tekmo z rdečimi mladimi vini. Ne glede na to je delež mladih vin zanemarljiv. Če sodimo po dostopnih vinih v vinotekah in trgovinah, verjetno ne bi našteli več kot dva ducata ustekleničenih mladih vin. Rdeča vina naj bi bila čimbolj gladka, pitka in v aromatskem smislu sadna vina, pri belih vinih pa pogosto nastopajo aromatične sorte, kot so muškati, rizvanci, sauvignoni in tudi sivi pinoti ter renski rizlingi.
Mlada vina bi sicer lahko zdržala ob primernem ravnanju tudi do naslednje trgatve, vendar pa pri nas po njih ni povpraševanja, zato jih tako vinogradniki kot trgovci izkoristijo za hitro enkratno povečanje prodaje.