Vlada se je aprila že odločila, da oblikovanje cen 100-oktanskega bencina in kurilnega olja prepusti trgu, zdaj razmišlja, da bi to storila še za 95-oktanski bencin in dizel, a le ob avtocestah in hitrih cestah. Odločitev bo sprejela v začetku prihodnjega tedna. Predlog nove uredbe o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov predvideva sprostitev cen 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva na bencinskih servisih ob avtocestah in hitrih cestah, medtem ko bodo drugod po državi ostale regulirane. Po predlogu naj bi uredba začela veljati 9. novembra, nova ureditev naj bi se uporabljala do konca junija 2017. 

Po pojasnilih ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja vlada odločitve danes ni sprejela zaradi nekaterih pomislekov, ali se določajo cene na artikel ali na območje, na katerem se prodajajo. Vnovič je bila podana tudi zahteva, da je treba preveriti konkretne učinke že izvedene liberalizacije, torej sprostitve cen 100-oktanskega bencina in kurilnega olja. Zato se je vlada odločila za razrešitev dileme pred dokončno odločitvijo.

Prva morebitna podražitev 95-oktanskega bencina in dizla na bencinskih servisih ob avtocestnem križu bi se lahko zgodila 22. novembra. Do takrat namreč predlog uredbe določa, da je najvišja prodajna cena 95-oktanskega bencina in dizla ob avtocestah in hitrih cestah enaka najvišji prodajni ceni na dan 8. novembra - to je dan še zadnje spremembe cene naftnih derivatov po obstoječi uredbi. Če bo deregulacija cen naftnih derivatov na avtocestnem križu povzročila večje povišanje marž, zakon o kontroli cen omogoča vladi, da se znova odloči za regulacijo.

Oblikovanje cen naftnih derivatov na bencinskih servisih drugod po državi pa bo ostalo enako kot doslej: metodologija za izračunavanje cen temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in gibanju tečajev dolarja in evra, modelske cene pa se izračunavajo na podlagi 14-dnevnih povprečij. Marži distributerjev se po predlogu ne spreminjata, tako najvišja višina marže za 95-oktanski bencin znaša 0,08701 evra, za dizel pa 0,08158 evra za liter.

Koliko se bodo zvišale marže?

Gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki se zavzema za popolno liberalizacijo cen naftnih derivatov, je junija napovedal, da bo naslednji korak sprostitev cen na bencinskih servisih na avtocestnem križu in ob hitrih cestah. To naj bi bilo sicer odvisno od analize ministrstev za finance, ki je do deregulacije zadržano, predvsem zaradi morebitnega vpliva na stanje v javnih financah, ter za gospodarski razvoj in tehnologijo o javnofinančnih učinkih postopne liberalizacije cen naftnih derivatov.

Na finančnem ministrstvu ves čas zagovarjajo stališče, naj se del prihodka od morebitnega povečanja marž, ki bi ga zaradi liberalizacije cen v pogojih dokaj omejene konkurence na našem trgu naftnih derivatov dosegli distributerji, usmeri nazaj v javno koristen namen. Kot so povedali, so jim na gospodarskem ministrstvu zagotovili, da so upoštevali stališče. Iz omenjene analize izhaja, da bi bili proračunski prihodki v letu 2017 nižji za do 2,2 milijona evrov letno, če bi distributerji dvignili maržo za 50 odstotkov. V letu 2018 bi lahko bila državna blagajna ob 100-odstotnem dvigu marž ob do 3,9 milijona evrov, od leta 2019 naprej pa bi bili prihodki lahko nižji za do največ 3,3 milijona evrov letno. Minister Počivalšek sicer ne pričakuje tolikšnega zvišanja marž, kvečjemu od 10- do 20-odstotnega.

Da ima morebiten dvig marže le majhen vpliv na končno ceno naftnih derivatov, je prejšnji teden na odboru DZ za gospodarstvo, ki je razpravljal o deregulaciji cen naftnih derivatov, pojasnila predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah. Marža namreč v strukturi maloprodajne cene predstavlja le pet do šest odstotkov. "Vsi trgovci iz svoje marže plačujejo stroške, ki se oblikujejo po tržnih pogojih, kot sta na primer transport in skladiščenje," je dejala. Dodala je, da se ob avtocestah na letni ravni proda okoli 30 odstotkov vseh pogonskih goriv.