Pri nemškem proizvajalcu avtomobilov Volkswagnu upajo, da bo uspeh s hibridom služil kot obliž na rano po lanskoletnem škandalu, povezanem z goljufanjem pri emisijah dizelskih motorjev.

Za korak so se v največjem evropskem proizvajalcu avtomobilov odločili, ko so lani priznali, da so bili podatki o izpustih njihovih dizelskih motorjev ponarejeni, kar je postavilo na laž okoljsko naravnanost podjetja, iz vsega pa se je razvil škandal svetovnih razsežnosti.

Model XL3, ki je trenutno v razvojni fazi, je po obliki precej drugačen od svojih tradicionalnih bratrancev, podobno torej, kot je storila Toyota pri razvoju hibridnega priusa. Do zdaj so bili v Volkswagnovi ponudbi sicer hibridne različice modelov golf, up in passat.

Volkswagnov hibrid bo temeljil na prototipu XL1, ki velja za pravo pašo za oči. Dvosedežnik v obliki cigare je bil leta 2011 predstavljen kot energetsko najbolj učinkovit avto na svetu. Namenjen je sicer premožnim kupcem, kajti ob omejeni proizvodnji je zanj treba odšteti 100.000 evrov. Model XL3 bo cenejši.

Na področju hibridne tehnologije so ledino v svetu orali japonski proizvajalci na čelu s Toyoto kot največjim med njimi. Toyota je lani predstavila že četrto generacijo hibridnega priusa, kar jo nesporno postavlja na prvo mesto pri razvoju te tehnologije. Zdaj skušajo japonskim tekmecem slediti tudi veliki evropski proizvajalci. Poleg Volkswagna so se tega že lotili tudi v Daimlerju, Porscheju in BMW.

V Volkswagnu so tako na primer napovedali 20 novih hibridnih oziroma električnih modelov do leta 2020, s čimer želijo priti v korak s časom. Vendar zaostanek nemških družb za ostalo konkurenco vseeno ni tako velik, saj so tudi Francozi, zlasti PSA Peugeot Citroen, šele dobro stopili na pot razvoja naprednih okolju prijaznejših tehnologij, medtem ko je Renault bolj napreden na področju električne mobilnosti.