Evropski potrošniški center Slovenija je v preteklih mesecih prejel kar nekaj vprašanj na temo, kdo izplača odškodnino v primeru zamude, če je let na podlagi zakupa letala opravila druga letalska družba. 

Letalske družbe se namreč med turistično sezono, ko število potnikov presega njihove zmogljivosti in vzpostavijo novo letalsko povezavo ali povečajo število poletov na določenih linijah in podobno, odločajo tudi za zakup letal drugih letalskih družb z osebjem ali brez njega. Pri tem pa se dogaja, da potrošniki pogosto ne vedo, pri katerem letalskem prevozniku uveljavljati pravice, če gre kaj narobe. 

Na omenjeni center se je zato obrnilo več potrošnikov, ki so letalsko vozovnico kupili pri Adrii Airways, polet pa je nato opravil romunski prevoznik Carpatair ali slovaški Go2Sky.

Podobno tudi v Nemčiji

V podobni dilemi se je znašel tudi nemški potnik, ki je kupil vozovnico za polet Hamburg–Cancun pri prevozniku TUIfly, polet pa je na podlagi pogodbe o zakupu letala s posadko (t. i. wet lease) dejansko opravila letalska družba Thomas Airways, kot je bilo navedeno tudi na vozovnici.

Na potovanju je nastala velika zamuda, zaradi katere je bil potnik upravičen do odškodnine. Potnik je zato pri letalski družbi Thomas Airways vložil zahtevek za izplačilo, letalski prevoznik pa je potnikovo zahtevo zavrnil z obrazložitvijo, da ni "dejanski letalski prevoznik", torej tisti, ki bi v skladu s pristojno uredbo moral plačati odškodnino v primeru zamude, daljše od treh ur, ali v primeru odpovedi leta. Prevoznik Thomas Airways je navedel, da bi moral potnik odškodnino zahtevati od družbe TUIfly, ki je prevzela operativno odgovornost za izvedbo leta.

Zadeva se je znašla na Sodišču EU, saj je nemško zvezno sodišče v zvezi s tem, kdo se šteje za dejanskega letalskega prevoznika, postavilo predhodno vprašanje.

Kaj je odločilo evropsko sodišče?

Sodišče EU je v sodbi zapisalo, da je treba šteti, da je dejanski letalski prevoznik družba, ki sprejme odločitev za izvedbo konkretnega leta, vključno z določitvijo njegove poti in ponudbo zračnega prevoza za zadevne osebe. Sprejetje take odločitve namreč pomeni, da ta letalska družba prevzame odgovornost za izvedbo leta, kar med drugim vključuje tudi morebitne odpovedi ali velike zamude ob prihodu.

Zato letalske družbe, ki kot družba Thomson Airways dajo v zakup letalo in posadko drugi letalski družbi, vendar ne prevzamejo operativne odgovornosti za let, ni mogoče šteti za dejanskega letalskega prevoznika po uredbi, v zvezi s tem pa tudi ni pomembno, da je na potrdilu o rezervaciji leta, ki je bilo izdano potniku, navedeno, da let opravi določena družba.

Informacijo o tem, kateri letalski prevoznik bo opravil let, mora letalska družba sicer zagotoviti v skladu z Uredbo 2111/2005 o vzpostavitvi seznama Skupnosti o letalskih prevoznikih, za katere velja prepoved opravljanja letov v Skupnosti, in o informiranju potnikov v zračnem prometu o identiteti letalskega prevoznika. Ta v 11. členu namreč določa, da mora pogodbenik za zračni prevoz ob rezervaciji obvestiti potnika o identiteti letalskega prevoznika ali prevoznikov, ki bodo opravili let, ne glede na način, kako je bila rezervacija narejena.