Dopolnjeni pravilnik o merilih sorazmernosti pri pogoju ugotavljanja znižanja prihodkov, ki je bil v uradnem listu objavljen 14. aprila, veljati pa je začel dan pozneje, določa, da prejemniku pomoči glede čakanja na delo zaradi pogoja znižanja prihodkov ni treba vračati, če so se prihodki na povprečno število zaposlenih v letu 2020 glede na prihodke na povprečno število zaposlenih v letu 2019 znižali za več kot 10 oz. 20 odstotkov (odvisno od tega, na podlagi katerega protikoronskega zakona so prejeli pomoč).

Za prejemnike pomoči, ki v letu 2019 niso poslovali, pa velja, da jim pomoči ni treba vračati, če so se prihodki na povprečno število zaposlenih v letu 2020 glede na prihodke na povprečno število zaposlenih v letu 2020 do 12. marca 2020 znižali za več kot 10 oz. 20 odstotkov.

Povprečno število zaposlenih se izračuna z deljenjem števila delovnih ur, za katere so zaposleni dobili plačo oz. nadomestilo plače v breme delodajalca, s številom možnih delovnih ur.

Upoštevajo se lahko tudi investicije. Prejemniku pomoči ni treba vračati, če so se mu prihodki na vrednost osnovnih sredstev (brez zemljišč) v letu 2020 glede na prihodke na vrednost osnovnih sredstev (brez zemljišč) v letu 2019 znižali za več kot 10 oz. 20 odstotkov.

Pri tem se prihodki izračunajo tako, da se prihodki delijo z vrednostjo osnovnih sredstev brez zemljišč + 1. Pri tem se upošteva vrednost osnovnih sredstev brez zemljišč iz bilance stanja na zadnji dan posameznega primerjalnega obdobja.

Za tiste, ki v letu 2019 niso poslovali, se enako kot pri pogoju glede na število zaposlenih tudi pri pogoju glede vrednosti sredstev upošteva obdobje od začetka leta do 12. marca lani.

Spremembe je predlagala svetovalna skupina, ki jo vodi ekonomist Matej Lahovnik. Pravi, da so s tem šli naproti pozivom Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) in Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS).

Predlog OZS, da nobenemu prejemniku ne bi bilo treba vračati pomoči (s pogojem, da bi prejemniki pomoči sredstva vložili v podjetje), se Lahovniku ne zdi pošten do tistih, ki so pravilno ocenili padec prihodkov in se za pomoč niso odločili. Tudi stališče fiskalnega sveta je bilo, tako Lahovnik, da morajo državno pomoč dobiti najranljivejši ter da se je država za to pomoč dodatno zadolžila in bo morala ta sredstva vrniti.

Lahovnik opozarja, da morajo subjekti Finančno upravo RS (Furs), ki pošilja odločbe glede vračanja pomoči, sami opozoriti, če izpolnjujejo katerega od omenjenih dodatnih pogojev in jim pomoči ni treba vrniti.

V GZS pravijo, da bo sprememba pravilnika povečala število subjektov, ki jim ne bo treba vračati povračil. "V tem trenutku je precej težko oceniti, kakšen je delež subjektov, ki jim zaradi navedene spremembe teh povračil ne bo treba vračati. Ocenjujemo, da je takšnih upravičencev okoli pet do sedem odstotkov," je dejal glavni ekonomist pri Analitiki GZS Bojan Ivanc.

"Z vidika vpliva na gospodarske odločitve bi sicer bilo bolje, da bi bila navedena sprememba implementirana že ob sprejetju teh ukrepov, ker bi verjetno subjekti v drugi polovici leta še v večji meri zaposlovali ali investirali, vseeno pa lahko ugotovimo pozitiven vpliv navedene spremembe pravilnika," je dodal Ivanc.

GZS je sicer glede na anketo, ki so jo med 423 člani izvedli med 25. januarjem in 9. februarjem letos, ocenila, da je lani padec prodaje zabeležilo 70 odstotkov storitvenih in 60 odstotkov industrijskih podjetij ter da se je povprečnemu podjetju prodaja zmanjšala za 15 odstotkov. Ocenili so tudi, da bo moralo pomoč vrniti 39 odstotkov podjetij, ki so pomoč prejela, in sicer v povprečju 40 odstotkov pomoči.

V OZS so dejali, da so zadovoljni, da je ministrstvo spremenilo pravilnik, s čimer bo pomagalo gospodarskim subjektom. Zbornica je sredi aprila ocenjevala, da bo morala pomoč vrniti več kot polovica vseh podjetij, ki so dobila državno pomoč.

Opozarja pa, da ta pravilnik ne ureja stanja pri tistih, ki imajo poleg osnovne še druge dejavnosti. Kot primer navajajo mesarstvo, ki ima še gostilno, ki je bila z odlokom zaprta. Ker je imelo mesarstvo manj kot 20-odstotni upad prometa, do pomoči ni bila upravičena niti gostinska dejavnost (upošteva se namreč celotni promet podjetja, torej promet obeh dejavnosti) in je mesarstvo tako "zalagalo" za stroške plač delavcem v gostinski dejavnosti.

Zato so v OZS zahtevali individualno obravnavo posameznih podjetij, in sicer v smeri, da bi lahko ločili poslovanje po stroškovnih mestih. "Tako bi bilo denimo to podjetje upravičeno do državne pomoči za gostinsko dejavnost. Takšnih primerov, torej z več dejavnostmi, je po naših ocenah veliko," pravijo v OZS.