Pravica staršev do skrajšanega delovnega časa je zapisana v 50. členu Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1). Ta določa, da ima eden od staršev do določene starosti otroka pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega. Ko pravico koristi eden od staršev, ki je v delovnem razmerju, je na delovnem mestu dejansko prisoten krajši delovni čas od polnega. Delodajalec mu zagotavlja pravico do plače po dejanski delovni obveznosti in država mu plačuje do polne delovne obveznosti plačilo prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela minimalne plače. Enako velja tudi za samozaposlene – država jim zagotavlja sorazmerno plačilo prispevkov v višini minimalne plače in tudi zanje se pričakuje, da je v primeru uveljavljanja pravice prihodek sorazmeren z dejansko delovno obveznostjo. Če se pravica koristi v skladu z namenom, naj tudi samozaposleni zaradi skrajšane prisotnosti na delu zaradi varovanja otroka ne bi dosegal enake dejanske delovne obveznosti.

Ob ukrepih za pomoč zaradi posledic epidemije covida-19 so imeli samozaposleni možnost zaprositi za državno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka (MTD), če so imeli glede na pretekla leta 10- ali 20-odstotni upad dohodka. Za tovrstno pomoč so zaprosili tudi s. p.-ji, ki so hkrati v letu 2020 uveljavljali še pravico do skrajšanega delovnika zaradi starševstva. Nekateri med njimi pa ob oddaji letnih davčnih obračunov ob uporabi formul za izračun povprečnih mesečnih prihodkov, ki jih uporablja Finančna uprava za ugotavljanje upravičenosti do pomoči, zdaj ugotavljajo, da niso bili upravičeni do nje.

V skladu s formulo se povprečni mesečni prihodki namreč izračunavajo na osnovi števila mesecev, ki ustrezajo zavarovanju za polni delovni čas. "Za izračun povprečnih mesečnih prihodkov je treba upoštevati, ali je bil s. p. v letu zavarovan za polni delovni čas ali za skrajšan delovni čas. Po pojasnilu Finančne uprave se namreč povprečni mesečni prihodki izračunavajo na osnovi števila mesecev, ki ustrezajo zavarovanju za polni delovni čas. Primer: če je upravičenec polovico leta delal polovični delovni čas in polovico leta polni delovni čas, se povprečni mesečni dohodek leta ugotovi tako, da se ustrezne prihodke leta deli z devetimi meseci. Seveda se pravilo uporabi tako za zavarovanje s skrajšanim delovnim časom v letu 2019 kot v letu 2020," je pojasnila direktorica računovodske družbe Rocon in svetovalka na področju računovodstva in davkov, Ksenija Prosen. Omenjena situacija se lahko zgodi le v primeru, ko podjetniki v letu 2019 in 2020 niso bili ves čas zavarovani za polni delovni čas – na primer starševstvo, delna zaposlitev ...

Kako izračunati povprečne mesečne prihodke, če je samozaposleni v letu 2019 koristil polovični delovni čas zaradi starševstva, v letu 2020 pa je to pravico koristil do 31. avgusta 2020, od 1. septembra 2020 pa je bil zaposlen za poln, osemurni delovni čas, je tudi eno od pogostih vprašanj, objavljenih na spletni strani Finančne uprave. Odgovor se glasi: "Za namen izračuna povprečnih mesečnih prihodkov se šteje, da je upravičenec v letu 2019 posloval šest mesecev, torej pol leta zaradi skrajšanega delovnega časa. Za izračun povprečnih mesečnih prihodkov v letu 2019 se torej prihodki v letu 2019 delijo s šestimi meseci. V letu 2020 pa znaša dejanski čas poslovanja osem mesecev (osem mesecev s skrajšanim delovnim časom predstavlja dejansko poslovanje v obdobju štirih mesecev plus štirje meseci poslovanja v polnem delovnem času) in za izračun povprečnih mesečnih prihodkov v letu 2020 se prihodke v letu 2020 deli z osmimi meseci. V kolikor se bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 znižali za več kot 20 odstotkov oziroma 10 odstotkov po Zakonu o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covida-19 (ZZUOOP) v primerjavi s povprečnimi mesečnimi prihodki leta 2019, upravičencu ne bo treba vrniti prejete pomoči." 

Konkretni izračuni za zavezanca, ki je in ki ni upravičen do pomoči

Za lažjo predstavo so na Finančni upravi podali izračun za samozaposlenega, ki je bil v letu 2019 zavarovan za polni delovni čas in je imel denimo 30.000 evrov letnih prihodkov, v letu 2020 pa je imel upad dela, prihodki so se znižali na 20.000 evrov letno in je uveljavljal pravico do polovičnega delovnika zaradi starševstva. Morda je ravno on ob zaprosilu za mesečni temeljni dohodek nato zmotno pričakoval, da je zadostil pogojem 20-odstotnega upada prihodkov glede na leto 2019. Na Finančni upravi so poudarili, da je v letu 2020 s. p. posloval s polovičnim delovnim časom, kar pa se v skladu z 91. členom ZZUOOP in Pravilnikom o merilih sorazmernosti pri pogoju ugotavljanja znižanja prihodkov jemlje, kot da ni posloval celo leto.

"Izračunati bo moral povprečne mesečne prihodke v letu 2020, in sicer na način, da bo prihodke ustvarjene v letu 2020 delil s šestimi meseci (12 mesecev s polovičnim delovnim časom ustreza šestim mesecem s polnim delovnim časom). Tako bo dobil povprečne mesečne prihodke leta 2020, ki v konkretnem primeru znašajo 3333 evra. Povprečne mesečne prihodke leta 2019 pa se ugotovi na način, da se prihodke leta 2019 deli z 12 meseci, in povprečni mesečni prihodki za leto 2019 v konkretnem primeru znašajo 2500 evrov," so razložili. Konkretni samostojni podjetnik torej ne izpolnjuje 20-odstotnega upada povprečnih mesečnih prihodkov v letu 2020 glede na leto 2019, so dodali.

Na Finančni upravi so podali tudi primer upravičenca, ki je v letu 2019 posloval s polovičnim delovnim časom in je tedaj ustvaril 20.000 evrov prihodkov, v letu 2020 pa je posloval s polnim delovnim časom in je prav tako ustvaril 20.000 evrov prihodkov. V letu 2019 bo povprečne mesečne prihodke izračunal na način, da bo prihodke delil s šestimi meseci (12 mesecev poslovanja s polovičnim delovnim časom ustreza šestim mesecev poslovanja s polnim delovnim časom), in povprečni mesečni prihodki v letu 2019 bi v njegovem primeru znašali 3333 evrov. Povprečne mesečne prihodke leta 2020 pa bi upravičenec izračunal na način, da bi prihodke v letu 2020 delil z 12 meseci (celo leto je namreč posloval s polnim delovnim časom), in povprečni mesečni prihodki leta 2020 bi tako znašali 1667 evrov. V konkretnem primeru bi s. p. izpolnjeval 20-odstotni upad povprečnih mesečnih prihodkov v letu 2020 glede na leto 2019.

Mnoge so takšni izračuni presenetili. Vendar Finančna uprava pojasnjuje, da je "bilo navedeno stališče objavljeno že v maju 2020", v času spomladanskega mesečnega temeljnega dohodka. "Zato menimo, da so bili zavezanci pravočasno seznanjeni z izračunom," so poudarili. Finančna uprava tako zavrača očitke, da je bila formula za izračun objavljena naknadno, šele 26. februarja 2021, in da samozaposleni zato niso mogli vnaprej predvideti situacije, da bodo morali zaradi uveljavljanja skrajšanega delovnega časa v 2020 vračati mesečni temeljni dohodek.

A vendarle so podjetniki zmedeni; marsikdo ne zmore spremljati vseh hitrih sprememb, možno je, da se kaj spregleda, nekateri ukrepi so bili sprejeti brez dodatnih pojasnil in konkretnih razlag. Posledično ob vseh ukrepih državne pomoči ob epidemiji covid-19 in vrsto različnih situacij računovodje v zadnjem letu prejemajo ogromno vprašanj strank. "Vsaka zgodba je drugačna in skoraj pri vsakem primeru je nekaj specifičnega, na kar moramo biti pozorni. Najtežje pri vsem skupaj je bilo, da so podjetniki od nas pričakovali odgovore na vprašanja, na katere tudi zakonodajalec ni znal odgovoriti," je izpostavila Ksenija Prosen. "Ko se je pojavila epidemija, so bili marsikateri podjetniki obupani in so razmišljali o marsičem – tudi o zapiranju dejavnosti. In tudi o tem so spraševali računovodje, kaj je boljše, ali bodo dobili kakšno pomoč, kakšni bodo pogoji za vračanje … Mi pa jim marsikdaj nismo znali pomagati. Obenem pa, tudi če smo jih pomagali in jim predstavili stališča Finančne uprave in drugih državnih institucij, so bila stališča lahko naslednji teden drugačna," je opozorila.

Več o izzivih, s katerimi se soočajo računovodje in podjetniki, si lahko preberete v spodnjem članku:

Do kdaj pa morajo davčni zavezanci poročati o (ne)izpolnitvi pogojev za MTD in kdaj je treba vrniti neupravičeno izplačan denar?

Na vprašanje, koliko vprašanj in morebitnih pritožb v zvezi s tem prejemajo oziroma pričakujejo, so odgovorili: "Odločbe o vračilu se trenutno izdajajo samo na podlagi izjav, ki jih zavezanci sami predložijo, saj še ni potekel rok za obvestilo Finančne uprave o neizpolnjevanju pogojev za mesečni temeljni dohodek." V trenutni fazi zato tudi težko ocenijo, koliko pritožb bo vloženih, saj se - kot že omenjeno - trenutno izdajajo odločbe le v primerih, ko upravičenci sami predložijo izjavo, da ne izpolnjujejo pogojev. Če zavezanec ne izpolnjuje pogojev za prejem MTD, mora sicer na Finančno upravo vložiti vlogo za vračilo MTD najpozneje do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2020, ki se izteče 30. aprila 2021, in znesek prejete pomoči mora vrniti v 30 dneh od prejema odločbe.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!