Podjetje Rio Tinto v Kanadi intenzivno išče nova nahajališča diamantov. Tako se želi obdržati na trgu, saj na lastni koži že čuti počasnejšo rast svetovnega gospodarstva in padec povpraševanja po diamantih. 

A diamanti, ki so posebno veliki in neobičajnih barv, še vedno držijo visoko ceno. Med njimi so na primer rožnati diamanti – kar 90 odstotkov jih izvira iz nahajališča Argyle v Avstraliji. Težava je le v tem, da bo to nahajališče kmalu zaprlo svoja vrata, saj so vsi viri že izčrpani. Zato Rio Tinto mrzlično išče druge lokacije. Izvršni direktor tega podjetja Aranud Soirat je dejal, da je vrednost rožnatega diamanta od leta 2000 zrasla za kar 500 odstotkov. Poudaril je, da je lahko en karat tega diamanta vreden nekaj milijonov ameriških dolarjev. Tekma na trgu je zato zelo ostra ...

Sicer pa ...

Ameriški znanstveniki so lani sporočili, da so globoko pod zemeljsko površino zaznali ogromno količino diamantov – več kot kvadrilijon oz. milijon milijard ton. Diamantne mrzlice sicer ne gre pričakovati, saj so dragi kamni precej globlje od najglobljih vrtin, ki jih je naredil človek, med 145 in 240 kilometri. "Ne moremo jih dobiti, a vseeno, tam je veliko več diamantov, kot smo si kdaj koli mislili," je povedal znanstvenik Ulrich Faul z Inštituta za tehnologijo v Massachusettsu (MIT). "To kaže, da diamanti morda niso tako eksotična snov, a v obsegu stvari so relativno običajni," je dodal.

Z uporabo seizmološke tehnologije, s katero so analizirali zvočne valove skozi Zemljo, so znanstveniki zaklad odkrili v kamnini, imenovani kratonska osnova, ki je oblikovana kot na glavo obrnjene gore. Te se raztezajo skozi zemeljsko skorjo in v zemeljski plašč. To so po navedbah znanstvenikov najstarejši in najbolj nepremični deli kamnine, ki leži v središču večine kontinentalnih tektonskih plošč.

V branje priporočamo tudi: