Najbolj besni zaradi številnih neprijetnih padcev na poledenelih mestnih ulicah so trenutno v Splitu. V le nekaj dneh se je poškodovalo več kot 500 ljudi. Predvsem zato, ker zimske službe na takšne razmere niso bile pripravljene – navsezadnje sneg v tem delu Hrvaške zapade le izjemoma.

Župan Željko Kerum pa se je, namesto da bi nad led poslal več delavcev, obregnil ob čevlje Splitčanov, ki po njegovem niso primerni za takšne razmere, boljših pa si ljudje v državi, ki jim pobere 60-odstotne davke, preprosto ne morejo privoščiti.

Ali je hotel s to izjavo biti zabaven ali zajedljiv, sicer ni znano, so pa njegovi meščani besni, ker se poškodovancem v imenu občine ni niti opravičil. Njegov namestnik pa je dodal, da naj se vsak meščan, preden se pritoži, vpraša, koliko snega je odmetal.

Večina poškodovancev bo tako zadoščenje poiskala kar na sodišču. Če bodo to res storili, bi znal Kerum kaj hitro ostati brez nasmeha na obrazu. Profesor prava na splitski pravni fakulteti Mirko Klarić namreč ocenjuje, da bi višina tožb lahko znašala več kot 6 milijonov evrov, saj bi vsak oškodovanec lahko zahteval okoli 15 tisoč evrov.

Kaj storiti, če vam zdrsne na javni površini, ali se na vašo glavo s strehe usuje sneg?

V Sloveniji so urgentni bloki bolnišnic, ko so ceste in pločniki poledeneli, ponavadi izrazito polni pacientov. Največ v večernem času, ko zmrzujejo pločniki in je led skrit pod neočiščenim snegom. Poškodbe so si precej podobne, najslabše jo odnesejo gležnji in roke, ker pri padcu na ledu ljudje najpogosteje padejo na iztegnjeno roko in si zlomijo koželjnico blizu zapestja.

Če so za poškodbe krive neočiščene javne površine, ki so v pristojnosti zimskih služb, potem odgovornost zanje nosijo le-te. Ali povedano drugače – upravičeni ste do odškodnine.

Družbe, ki se v Sloveniji ukvarjajo z izterjavo odškodnin, svetujejo, da v primeru padca v javni ustanovi, lokalu ali trgovini, na informacijah zahtevate zaznamek dogodka. Nato se nemudoma odpravite k zdravniku, saj bo medicinska dokumentacija v postopku igrala izjemno pomembno vlogo. Prav pridejo tudi priče.

Oškodovanci lahko dobijo izplačano odškodnino od zavarovalnice le pod pogojem, da ima podjetje, ki je odgovorno za javno površino oziroma prostor, kjer se je škodni primer zgodil, zavarovano splošno civilno odgovornost. V nasprotnem primeru lahko oškodovanec sproži sprva zunajpravdni postopek zoper odgovornega ali v najslabšem primeru tožbo na pristojnem sodišču.

Tam se lahko zglasi tudi, kdor meni, da je izplačilo zavarovalne premije prenizko. Kolikšno dosodi sodnik, je odvisno od poškodbe in poteka zdravljenja. V primeru trajnih poškodb so lahko odškodnine tudi zelo visoke.

Na višino odškodnine sicer vpliva več dejavnikov, kot so pravni temelj – ali gre za soodgovornost ali ne, vrsta in obseg telesnih poškodb, potek zdravljenja, ali gre za  zmanjšanje življenjskih aktivnosti, ali so nastale trajne posledice, oblika duševnih bolečin, primarni in sekundarni strah, starost oškodovanca, njegove aktivnosti v prostem času, njegov poklic in delo, ki ga upravlja, njegov družinski status ...

Po podatkih Pravične odškodnine se v Sloveniji odškodnine v zunajpravdnem postopku gibljejo od okoli 200 pa vse do več deset tisoč evrov.

Ker so odškodnine za marsikoga mamljive, pa se po izkušnjah slovenskih zimskih služb vsako leto najde več prevarantov, ki želijo odškodnine za padce, ki se nikoli niso zgodili, ali pa vsaj ne na kraju in na način kot ga navajajo.
Omeniti velja tudi to, da so za varnost obiskovalcev odgovorni tudi lastniki hiš in stanovanj. Odškodnino za primer poškodbe načeloma krije zavarovanje stanovanjskih površin.

'Pa saj ste videli, da je na cesti led, na strehi pa sneg!'

Pot do odškodnine sicer ni tako lahka. Na koncu se ustavi pri dokazovanju krivde, ki je načeloma na strani upravljavca javne površine oziroma zimske službe, a na drugi strani prav ti odgovorni trdijo, da ne more nihče pričakovati, da je neki pločnik enako varen sredi zime, ko sta poledenelost in spolzkost običajna in ju ni mogoče povsem preprečiti. Zato je prag odškodninske odgovornosti v takšnih razmerah po njihovem mnogo višji. V primeru, da imata sprti strani težave v dogovarjanju, je treba na odškodnino čakati tudi po več let.

Druga običajna zimska nevarnost je sneg, ki preti s streh, ki nimajo nameščenih ustreznih zaščit. V družbi Pravična odškodnina svetujejo, da v tem primeru o dogodku obvestijo policijo, občino, komunalno podjetje ali pa lastnika stavbe. Prav tako je dobro kraj dogodka fotografirati, morebitne priče pa prositi za osnovne podatke, da bodo lahko podale izjavo v primeru odškodninskega postopka. Predložiti bo treba tudi vso medicinsko dokumentacijo in morebitne račune zaradi nastale materialne škode, kot so stroški zdravljenja ali pa uničenih oblačil in drugih stvari.

Kdo je za dogodek kriv, nato odločijo pristojni. Postavitev snegolovov je sicer le eden od ukrepov za preprečitev zdrsa snega. Bolj pomembno je, ali je odgovorna oseba pred škodnim dogodkom s primerno oznako opozorila na nevarnost zdrsa snega s strehe, kar bi v danih razmerah zadoščalo. Takšna opozorila o snegu na strehah ali spolzkih površinah je namreč treba upoštevati.