S 1. januarjem bosta začeli veljati novela pokojninske zakonodaje in novela urejanja trga dela, ki prinašata kar nekaj sprememb. Med ključnimi je tista, o kateri se je največ govorilo – zvišanje minimalnega zneska denarnega nadomestila s 350 na 530 evrov bruto. Najvišje denarno nadomestilo za čas brezposelnosti ostaja nespremenjeno – 892 evrov bruto.

Če je doslej veljalo, da lahko za denarno nadomestilo v primeru brezposelnosti zaprosi vsakdo, ki je bil pred izgubo službe zaposlen (zavarovan za primer brezposelnosti) najmanj devet mesecev v zadnjih 24 mesecih, pa se po novem ta minimalna zavarovalna doba zvišuje na 10 mesecev v zadnjih 24 mesecih. Kdor je bil zaposlen manj časa, ne bo upravičen do nadomestila za brezposelnost. Izjema so mlajši od 30 let, ki so bili pred nastankom brezposelnosti zavarovani najmanj šest mesecev v zadnjih 24 mesecih. "Uporaba te spremembe je zamaknjena do začetka uporabe spremenjenih pravil evidentiranja izrabe delovnega časa, določenih s predpisom, ki ureja evidence na področju dela in socialne varnosti, najpozneje pa se začnejo uporabljati 1. januarja 2021," so opozorili na Zavodu za zaposlovanje.

A pozor! Denarno nadomestilo vam v nobenem primeru ne pripada, če je delovno razmerje prenehalo po vaši krivdi ali volji. Če torej razmišljate o odpovedi, vam denarno nadomestilo ne bo pripadalo.

Pazite na róke!

Tudi če vam pravica do nadomestila pripada, pa ta ni samoumevna oziroma denarja ne dobite avtomatično. Za nadomestilo morate namreč zaprositi na Zavodu za zaposlovanje in pri tem paziti na roke. Najkasneje v 30 dneh po prenehanju obveznega zavarovanja – najbolje pa čim prej, po tem, ko odpoved stopi v veljavo – se morate najprej prijaviti na zavodu za zaposlovanje, kjer tudi vložite zahtevo za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila. Poleg zahtevka morate ob prijavi priložiti še pogodbo o zaposlitvi in v primeru redne ali izredne odpovedi izpolniti še prilogo k zahtevku ter predložiti ustrezna dokazila.

Če za nadomestilo zaprosite po navedenem roku, se vam skupna dolžina prejemanja nadomestila skrajša za koledarske dneve od 31. dneva po prenehanju zavarovanja do dneva vložitve zahteve. Če v tem roku – 30 dni po prenehanju zavarovanja – najdete novo službo, še pred tem pa ste oddali zahtevo za nadomestilo za brezposelnost, vam za ta mesec nadomestilo vseeno pripada.

Denarno nadomestilo za brezposelnost ni namenjeno temu, da ljudje sedijo doma, pač pa vas bodo v tem času aktivno spodbujali pri iskanju nove zaposlitve. Tako vas bodo svetovalci na zavodu ves čas prejemanja nadomestila klicali na razgovore, kjer boste morali izkazati zanimanje za iskanje nove službe. Morda vas bodo celo napotili na kakšno usposabljanje, zaposlitvene razgovore ali celo javna dela.

Sprememba zakonodaje predvideva tudi, da se prvi zaposlitveni načrt za brezposelno osebo ali iskalca zaposlitve, katerega zaposlitev je ogrožena, pripravi najpozneje v 15 dneh od prijave v evidenco brezposelnih oseb oziroma evidenco iskalcev zaposlitev. Če se svetovalec in iskalec zaposlitve ne moreta dogovoriti o vsebini zaposlitvenega načrta, bo moral Zavod po uradni dolžnosti izdati odločbo, s katero odloči o vsebini zaposlitvenega načrta.

Koliko časa brezposelnemu pripada nadomestilo?

Čas prejemanja denarnega nadomestila je odvisen od zavarovalne dobe. Mlajši od 30 let, ki so bili pred brezposelnostjo zavarovani najmanj šest mesecev v zadnjih 24 mesecih, denarno nadomestilo prejemajo le dva meseca. Tri mesece nadomestila pripada brezposelnim, ki so bili zavarovani (po novem) od 10 mesecev do petih let. Tisti, ki so bili zavarovani od pet do 15 let, so upravičeni do šest mesecev prejemanja nadomestila. Če ste bili zavarovani od 15 do 25 let, vam denarno nadomestilo pripada devet mesecev. Pogoj, za priznanje nadomestila za 12 mesecev, je zavarovalna doba nad 25 let in je brez pogoja starosti. 

Zakonodaja se je spremenila pri tistih, ki lahko najdlje prejemajo denarno nadomestilo za brezposelnost. Spreminjata se tako potrebna starost kot zavarovalna doba pri določitvi trajanja nadomestila. Po novem bodo tako 19 mesecev nadomestila lahko prejemali le starejši od 53 let (prej 50 let), ki imajo več kot 25 let zavarovalne dobe. 25 mesecev nadomestila pa bodo lahko prejemali le starejši od 58 let (prej 55 let), ki so bili za brezposelnost zavarovani najmanj 28 let (prej 25 let). Ta sprememba se sicer začne uporabljati šele tri mesece po uveljavitvi novele zakona.

Koliko nadomestila boste prejemali?

Višina nadomestila je odvisna od višine plače, ki ste jo prejemali v zavarovanem obdobju. A tudi, če je bila vaša plača visoka, vam ne pripada nič več od 892,50 evrov bruto mesečnega nadomestila. Formula za izračun nadomestila sicer v poštev vzame povprečje plače v zadnjih osmih mesecih. Prve tri mesece brezposelni prejemajo 80 odstotkov njihove povprečne plače v omenjenem zavarovalnem obdobju. V naslednjih devetih mesecih prejemajo 60 odstotkov ter po izteku enega leta 50 odstotkov povprečja zadnjih osmih mesečnih plač.

Torej, če ste upravičeni do 19 mesecev nadomestila in je bilo povprečje vaše plače v zadnjih osmih mesecih 1000 evrov bruto, boste hipotetično prve tri mesece prejemali 800 evrov bruto nadomestila, naslednjih devet mesecev 600 evrov bruto, po enem letu pa le še 530 evrov bruto nadomestila – kar je sicer višje od formule zaradi dviga minimalne višine nadomestila. Torej tudi, če je vaša plača bila nižja, izplačano denarno nadomestilo ne sme biti nižje od 530 evrov bruto. Kakšen je neto znesek, pa je odvisno od vsakega posameznika oziroma od splošne olajšave, ki se mu upošteva. Načeloma pa se neto višina najvišjega nadomestila giblje okoli 630 evrov neto.

Odjava iz evidence brezposelnih pomeni tudi prenehanje pravice do nadomestila

Ob uveljavitvi pravice do nadomestila ima brezposelna oseba tudi določene obveznosti, ki jih mora izpolnjevati. V nasprotnem primeru jo zavod kazensko izbriše iz evidence in s tem izgubi nadomestilo. Prejemnik nadomestila mora tako redno spremljati prosta delovna mesta, se prijavljati na prosta delovna mesta in hraniti vloge, se odzivati na vabila in napotnice zavoda, se udeleževati zaposlitvenih razgovorov. Svetovalcu na zavodu pa mora predložiti dokazila o aktivnem iskanju zaposlitve.

Če oseba odkloni vključitev v program aktivne politike zaposlovanja, krši obveznosti, odkloni ustrezno ali primerno zaposlitev, ali si pri razgovoru za zaposlitev ne prizadeva za pridobitev zaposlitve, se to obravnava kot razlog za kazensko odjavo iz evidence brezposelnih oseb. S tem pa mu preneha tudi pravica do nadomestila. Prav tako lahko pravico do nadomestila izgubi, če oseba v času prejemanja nadomestila dela na črno.

Denarno nadomestilo upravičencu preneha:
-        z dnem, ko sklene pogodbo o zaposlitvi, razen v primeru iz 66. člena tega zakona (če se kot prejemnik denarnega nadomestila zaposli za krajši delovni čas od polnega; v takšnem primeru obdrži za razliko do polnega delovnega časa pravico do izplačevanja sorazmernega dela denarnega nadomestila);
-        z dnem, ko začne opravljati delo na podlagi drugega pravnega razmerja, ki je podlaga za vključitev v obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti;
-        z dnem, ko se vpiše v register kot samozaposlena oseba;
-        z dnem, ko kot družbenik postane poslovodna oseba v osebni in kapitalski družbi, z dnem, ko kot ustanovitelj postane poslovodna oseba v zavodu ali z dnem, ko se v družbi ali zavodu zaposli;
-        z dnem, ko dopolni 65 let starosti oziroma ko pridobi status upokojenca (nov razlog, ki ga uvaja sprememba zakonodaje);
-        z dnem pravnomočnosti odločbe, s katero je ugotovljena njegova popolna nezmožnost za delo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju;
-        ko je posredoval nepopolne ali neresnične podatke o dejstvih, od katerih so odvisni pridobitev, odmera ali izplačevanje denarnega nadomestila (ta razlog se z spremembami zakonodaje črta);
-        ko preteče šest mesecev pripora in ta še ni odpravljen oziroma z dnem, ko nastopi prestajanje zaporne kazni, daljše od šestih mesecev;
-        s prvim dnem v mesecu, v katerem je opustil obveznost sprotnega obveščanja zavoda o podlagi za izplačilo dodatnega dohodka, opravljenem delu, dogovorjenem plačilu in roku plačila za opravljeno delo;
-        z dnem ponovnega nastanka razloga iz tretje ali četrte alineje prvega odstavka 129. člena tega zakona ali z dnem ponovne ugotovitve organa prve stopnje, da obstaja razlog iz devete alineje prvega odstavka 129. člena tega zakona;
-        z dnem nastanka razloga iz desete alineje prvega odstavka 129. člena tega zakona oziroma z dnem ugotovitve organa prve stopnje, da obstaja razlog iz pete ali osme alineje prvega odstavka 129. člena tega zakona;
-        z dnem, ko se sam odjavi iz evidence brezposelnih oseb.

Lahko med prejemanjem nadomestila služimo denar?

Brezposelna oseba lahko v času prejemanja nadomestila za brezposelnost dela honorarno ali začasno. Vendar je treba pri tem paziti, saj se denarno nadomestilo zniža, če prejemnik za opravljeno delo prejme dohodek, ki po plačilu davkov in obveznih prispevkov mesečno presega 200 evrov neto. "Kot dohodek iz dela se šteje vsak dohodek iz katerega koli pogodbenega razmerja, na podlagi katerega posameznik opravi fizično ali intelektualno delo, vključno z opravljanjem storitev in ustvarjanjem ali izvedbo avtorskega dela, delom oziroma storitvami prokurista ali za vodenje in nadzor poslovnega subjekta, ki je pravna oseba," so pojasnili na Zavodu.

Oseba, ki prejema nadomestilo za brezposelnost, lahko zaprosi tudi za socialno pomoč, če ne presega dohodkovnega in premoženjskega cenzusa ter izpolnjuje ostale pogoje, določene z Zakonom o socialno varstvenih prejemkih.

Če ženska v času prejemanja nadomestila zanosi, se ji denarno nadomestilo redno izplačuje vse dokler ne prične prejemati starševskega nadomestila oziroma starševskega dodatka. "Takrat ji denarno nadomestilo, ki ga še ni izkoristila, prične mirovati, po prenehanju mirovanja pa ga lahko, v kolikor se ponovno vpiše v evidenco brezposelnih oseb, izkoristi v preostalem delu," pravijo na ZZZS.