Majajoča miza v kavarni v Nottinghamu, zanjo prisede starejši par – ona iz Londona, gospod iz Lincolna. Po nekaj minutah, ko se je miza že večkrat zamajala in se je čaj razlival po pladnju, se gospod odloči, da situacijo popravi. "No, pa da vidimo, ali boš bolj uspešen, kot naš Boris Johnson," slišim komentar gospe. Očitno je omemba britanskega premierja prava motivacija za gospoda, ki je odločen, da bo našel rešitev in mizo stabiliziral. Skloni se, pod mizo nekaj šari ter ugotovi, da se noge lahko nastavijo. Uspe mu. Miza se ne maje več . "Ko bi le Johnson bil tako učinkovit," se pošalita. Brexit je postal šala, je pogosto slišati iz ust Otočanov, tudi politikov.

S parom, ki sedi za sosednjo mizo, se kmalu zapletem v pogovor. Čeprav sem jaz tista, ki me zanima, kaj si mislita o brexitu, je gospa – po tem, ko jima povem, da sem iz Slovenije – prva, ki me vpraša: "Kako bo brexit vplival na vas?" Najbrž zelo pomembno vprašanje, ki si ga že tri leta postavljajo tako Otočani kot preostali Evropejci. A odgovora nanj ne pozna nihče. Negotovost je izjemna in je iz leta v leto, iz meseca v mesec večja. Vsi se sprašujejo, kaj se bo zgodilo, kako se bo saga razpletla … in vsem je že dovolj zavlačevanja v negogled. "Ne želim, da gremo iz EU. Počutim se Evropejko," pravi upokojena učiteljica, ko zdaj jaz njiju povprašam po tem, kaj si mislita o brexitu in kakšen izid si želita. A ne glede na to, si tako kot večina tudi ona želi, da bi se zgodba enkrat razpletla.

Velika Britanija bo zapustila Evropsko unijo 29. marca 2019, je pred dvema letoma črno na belem zapisala Mayeva. Parlament njenega dogovora do zastavljenega roka ni podprl, zato so zaprosili za dvotedensko podaljšanje roka, do 12. aprila 2019. Tudi to ni bilo dovolj, zato so zaprosili za še eno podaljšanje, tokrat za kar pol leta. Vmes se je zgodila sprememba, na čelo vlade je konec julija prišel Boris Johnson, ki je še pred dnevi zatrjeval: "31. oktober 2019 je dan, ko se bomo rešili okov EU." Toda namesto tega se je politična kriza v državi le še poglobila in Britance, kot kaže, čakajo predčasne volitve še pred božičem. Brexit pa je znova prestavljen na konec januarja prihodnje leto.

Vlada: pripravite se na brexit. Podjetniki: Kako?

Britanska vlada je pripravila navodila, kako naj se podjetja in posamezniki čim bolje pripravijo na različne scenarije za izstop iz Evropske unije. Toda, kljub temu podjetniki pravijo, da jasnih navodil oziroma zagotovil, kaj jih čaka po brexitu, nimajo.

Po anketi, ki jo je nedavno opravilo podjetje Tech UK, je le okoli 43 odstotkov majhnih podjetij in okoli 50 odstotkov srednje velikih podjetij dejalo, da so dokaj ali pa zelo dobro pripravljeni za morebitni brexit brez dogovora. Skrbi trgovcev in podjetnikov so realne. Če bi Združeno kraljestvo iz EU izstopilo brez kakršnega koli dogovora, bi bili pod vprašajem tudi številni dogovori z državami zunaj EU.

Podjetnica, ki prodaja svečana azijska oblačila, narejena po meri, ne ve, kaj bo morebitni brexit pomenil za njen posel. Ker obleke šivajo v tovarni v Indiji, trenutno njene stranke na naročila čakajo približno štiri tedne. V primeru brexita brez dogovora pa nima nobenih pojasnil, ali bo lahko njeno poslovanje nemoteno teklo še naprej, ali pa bo to močno poseglo v njen posel in nenazadnje na cene končnih izdelkov za stranke.

Britanka Alex, ki večino časa živi v Španiji, saj dela od doma, se prav tako sprašuje, kaj se bo zgodilo z njenimi pravicami po morebitnem izstopu iz EU. Prepričana je, da si je Johnsonova vlada tako goreče prizadevala za izstop ne glede na ceno predvsem iz lastnih interesov – da bi na Otoku ustvarili nekakšno davčno oazo in pospešili trgovanje z ZDA. Prav tega pa se Alex boji, saj pravi, da imajo ZDA svojo “računico” in trgovinski sporazum “pogojujejo” s tem, da mora Združeno kraljestvo odpreti vrata ameriški hrani, zdravilom in da mora privatizirati zdravstveni sistem. “To so stvari, ki jih je evropska zakonodaja ščitila,” pravi in dodaja, da bi se s tem življenjski standard na Otoku še poslabšal.

Prodaja nepremičnin upadla

Negotovost okoli brexita ima že zdaj številne posledice tudi na gospodarstvo. Trenutno se to najbolj pozna na britanskem nepremičninskem trgu. Prodaja nepremičnin je od referenduma leta 2016 v delih Londona upadla za več kot 40 odstotkov. Tudi sicer je prodaja nepremičnin na nivoju države upadla za okoli devet odstotkov v primerjavi s prodajo v letu pred referendumom.

"Trg nepremičnin od referenduma o članstvu v EU vse bolj stagnira v celotnem Združenem kraljestvu," je za britanske medije pojasnil ekonomist Nitesh Patel. In to kljub rastu plač in rekordni zaposlenosti. "Ta obrat navzdol bo verjetno začasni fenomen, ki pa se bo nadaljeval, dokler bo obstajala negotovost glede brexita," je še dodal.

Psihoza, nespečnost in tesnoba zaradi brexita

Kako zelo so ljudje siti govorjenja o brexitu, ponazori dejstvo, da je ena vodilnih medijskih hiš Sky News odprla kanal brez novic o brexitu. Preveč novic o brexitu je namreč močno načelo duševno zdravje številnih Otočanov, ugotavlja stroka. Anketa YouGov je pokazala, da je v zadnjem letu okoli 40 odstotkov odraslih Britancev dejalo, da se zaradi brexita počutijo nemočne, jezne in zaskrbljene.

Vsak deseti odrasli svoje težave z nespečnostjo pripisuje stresu zaradi brexita, okoli 20 odstotkov vprašanih čuti tesnobo zaradi brexita. Zdravniki so celo diagnosticirali prvi primer psihoze zaradi brexita. Zbolel je 40-letnik, ki so ga zaradi hitrega poslabšanja duševnega zdravja na zdravljenje sprejeli že nekaj tednov po usodnem referendumu poleti 2016. In bolj kot se bo saga vlekla, bolj se bodo težave poglabljale. S trenutno situacijo ni zadovoljen nihče – ne tisti, ki si želijo izstopa, ne tisti, ki bi radi, da država ostane v EU.