Nedolgo nazaj je krožilo veliko zgodb o izginotju in odtujitvi različnih vrst odpadkov. Tako ni bilo nič čudnega, če je izginil bakreni ali bronasti spomenik, ki se je pozneje na odlagališče vrnil v obliki delov za prodajo. Pogosto so bili odtujeni tudi predmeti iz aluminija, bakra, medenine ali drugih barvnih kovin in železa. Pogoste so bile tatvine električnih vodov, cistern, kovinskih konstrukcij, večjih izdelkov iz kovinskih zlitin ter "zloglasnih“ bakrenih žlebov in strešnih kritin, več pa je bilo tudi vlomov v skladišča podjetij, ki se ukvarjajo s predelavo kovin. O izginotju in tovrstnih krajah se sedaj bolj malo govori, zato smo se na Cekinu odločili, da preverimo, kakšne zaslužke sploh ponuja prodaja odpadnega materiala ter ali so zlati časi visokih cen surovin pospešili število kraj in tatvin predmetov iz plemenitih kovin.

Za pomoč smo se obrnili tudi na dolgoletnega zbiralca odpadnih materialov, ki nam je povedal, da je danes zelo malo posameznikov, ki se odzovejo na oglase po brezplačnem odvozu kovin. S prodajo odpadnih predmetov naj bi bili veliki zaslužki predvsem v preteklosti, danes pa so zaradi splošnega umirjenja cen surovin zmerni ali celo zanemarljivo majhni. Problem pa so tudi tatovii in goljufi, ki poštene zbiralce spravljajo v slabo luč, saj se pogosto zgodi, da zaradi predhodnih ropov in vlomov ljudje zapirajo vrata drugim, čeprav imajo odpadni material za na odvoz. Najbolje in najlažje se lahko zasluži s prodajo plemenitih barvnih kovin, še opisuje dobičkonosnot odvoza oseba, ki želi ostati neimenovana. Da je kriza velika tudi med zbiralci, pa priča dodatna možnost najema odvoza odpadnega materiala, saj je takojšen odvoz možno naročiti kar prek spleta.

Za radiator bi dobili le še okoli 3 evre

Kljub nerazkritim cenam na Dinosu smo s pomočjo dolgoletnega zbiralca odpadnega materiala približno ocenili cene za določen material. Cene barvnih kovin se namreč pri odkupu na odlagališču spreminjajo vsak dan, zato smo upoštevali cenik na dan 15. 6. 2009. Za 70-kilogramski radiator se sedaj dobi le okoli 3 evre, pred letom dni pa bi zanj dobili tudi do 5 evrov. Večjemu upadu cen surovin na svetovnih trgih pa očitno niso pobegnili "zloglasni" žlebovi. Za 30 kilogramov težke bakrene cevi bi pred letom dni dobili okoli 140 evrov, pozimi leta 2009 bi za 30 kilogramov bakra dobili le še okoli 45 evrov, trenutno pa bi za omenjeno količino dobili okoli 80 evrov. Drugačna slika je pri odvozu starega železa. Še pred časom se je za tono starega železa dobilo približno sto evrov, trenutno pa bi tono železa lahko "pretopili" le v 70 evrov.
Pojavljala pa se je velika dilema pri zavarovanju premoženja. Vsa zavarovanja namreč vključujejo le nevarnost vloma in ne kraje. Žlebove, strelovode, pločevinaste kritine ter druge kovinske in železne predmete na hiši ali njeni okolici je sicer možno zavarovati pred krajo, a tega ne ponujajo vse zavarovalnice.

Vir: lasten izračun

Za staro pločevino, kot so hladilnik, zabojnik, pralni in pomivalni stroj, pečice in podobno, lahko sedaj dobite okoli 40 evrov za tono enega izmed omenjenih materialov. Pri ponujeni ceni veliko vlogo odigra predvsem količina odpadnega materiala, zato se veliko prodajalcev dobro založi v času kosovnih odpadov ali pa odvoz naredijo šele po tem, ko zberejo zadostno količino. Razlike med cenami na slovenskih odlagališčih naj ne bi bile velike, odvisne pa so tudi od vrste in kakovosti materialov. Kot rečeno pa privlačnost zbiranja odpadnega materiala znižuje drastičen upad cen na surovinskih trgih. Tako so nekatere surovine v primerjavi s prejšnjim letom izgubile tudi do 60 odstotkov.

Po podatkih Dinosa, največjega slovenskega podjetja za zbiranje, prevoz in predelavo nekovinskih ostankov in odpadnih materialov, naj bi se število zbirateljev odpadnega železa v splošnem malenkostno zmanjšalo, vendar naj bi kljub temu v letu 2008 imeli preko 60.000 tisoč zahtevkov za prodajo odpadnega materiala. Neuradno pa smo izvedeli, da naj bi bil obisk odlagališč odpadkov v nekaterih regijah tudi do 40 odstotkov manjši kakor v prejšnjih letih.

Vodja kočevskega skladišča Mihaela Domijanić nam je tudi povedala, da v primeru suma odtujenega predmeta materiala ne odkupijo. Prav tako je pritrdila, da je število zbirateljev manjše, vendar točnih podatkov ne more posredovati. Občuten padec je zaznati predvsem v času, ko ni sezone, to je praviloma pozimi in poleti.

Davki in čista narava ne gresta skupaj!

Mihaela Domijanić je tudi opozorila, da trenutna davčna zakonodaja ne stimulira ljudi, da skrbijo za prijazno in čisto okolje. Po njenem mnenju bi lahko imeli več prodajalcev odpadnih materialov v primeru ugodnejše obdavčitve. Veliko zbirateljev se namreč pritožuje nad 25-odstotno akontacijo dohodnine, ki jo ob izplačilu denarja obračunajo in državi odvajajo odlagališča. Mihaela Domijanić meni, da je absurdno obdavčiti dejanja, ki pripomorejo k čistejšemu okolju. "V kočevski regiji, kjer je med zbiratelji veliko Romov, je ta problem še toliko bolj viden, saj odpadni material raje prodajajo na črno, zato da obdržijo subvencije ali otroške doklade," še dodaja Mihaela Domijanić.