Ob aferi Volkswagen je gospodarski minister Zdravko Počivalšek izpostavil pomen zavarovanja ugleda dizelskega motorja, ki je pomemben tako na evropskem kot na slovenskem trgu. Po njegovih ocenah ne gre le za nemški, ampak evropski problem, in tudi zato mora Evropska unija ukrepati skupaj, ne vsaka članica posebej. Sicer nima konkretnih podatkov o posledicah afere v slovenskem prostoru, a kot dober dejavnik je izpostavil dejstvo, da je slovenska dobaviteljska veriga zelo diverzificirana.

Nekdanji evropski komisar za okolje Janez Potočnik je izpostavil, da bi moral biti problem onesnaženosti zraka veliko bolj v ospredju razprave. "Že leta 2011 sem objavil sporočilo za javnost, v katerem sem opozoril, da obstajajo velike razlike med testi v laboratorijih in tem, kakšni so rezultati avtomobilov v realnem življenju - da so razlike večkratne. Da je za to precej razlogov in da je med njimi tudi to, da podjetja pri tovrstnih stvareh ravnajo neiskreno," je poudaril.

Po njegovem mnenju je trenutno stanje žalostna realnost, ki bo močno vplivala na samo podjetje, pa tudi na celotno avtomobilsko industrijo. Načelo pa bo tudi tako verodostojnost nemškega gospodarstva kot tudi evropsko verodostojnost, saj je Evropa vedno veljala za vodilno silo na področju odgovornega ravnanja z okoljem. "Tovrstni spodrsljaji seveda nikomur ne koristijo, predvsem pa ne ljudem, ki konec koncev dihamo onesnažen zrak," je poudaril in opozoril, da onesnaženost zraka ni nikoli v ospredju afere.

Za zdaj ni dokazov, da se je v Evropi dogajalo podobno kot v ZDA, je medtem poudarila evropska komisarka za industrijo Elžbieta Bienkowska. V nekaterih članicah so preiskave in po njenih besedah je treba najprej ugotoviti dejstva. Nato je treba zagotoviti odločno in učinkovito spoštovanje pravil, brez milosti v primeru goljufij. Komisija bo vodila proces in usmerjala usklajeno ukrepanje. Najpozneje 30. novembra na naslednjem zasedanju evropskih ministrov za konkurenčnost obljublja več informacij.

Druga stvar, ki jo je izpostavila, je uvedba testiranja avtomobilskih izpustov ob pogojih med dejansko vožnjo kot dopolnitev k laboratorijskemu testiranju. Postopki naj bi se začeli izvajati v začetku leta 2016, vendar je še treba poiskati dogovor o ravnanju v primeru znatnih razlik med rezultati testiranja v laboratorijskih pogojih in med dejansko vožnjo. Tretji korak pa je po njenih besedah reforma sistema homologacije.

Afera je izbruhnila, ko je ameriška Agencija za zaščito okolja sporočila, da je Volkswagen na določene dizelske modele vozil namestil programsko opremo, ki omeji škodljive izpuste dušikovih oksidov med uradnim testiranjem, nato pa se med vožnjo izklopi. Zato so že odpustili ali suspendirali številne vodilne, ponekod - tudi v Sloveniji - so ustavili prodajo spornih modelov. Volkswagnu v primeru ugotovljenih kršitev grozi več milijard evrov kazni. V več državah so preiskave, zadnjo do začeli francoski tožilci.