Kritičen pa je bil do države, ki bi morala po njegovem opozorilu omogočiti trajnejše ukrepe za več varnosti in zdravja pri delu. Razni projekti, kot je tudi iztekajoči se, so sicer dobrodošli, vendar se po njihovem izteku sčasoma povrne prejšnje stanje, pravi.

Tako na zaključni konferenci kot na novinarski konferenci še pred tem je napovedal, da se njihova prizadevanja na obravnavanem področju z iztekom projekta ne končujejo, temveč bodo vztrajali in od države skušali doseči ustrezne trajnejše ukrepe, med njimi davčne ugodnosti za delodajalce z večjo skrbjo za zdravje delavcev.

Med možnimi ukrepi je Martin Toth, ki se je pred upokojitvijo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije ukvarjal tudi z obravnavano problematiko, na novinarski konferenci omenil še uvedbo znižane prispevne stopnje za delodajalca, ki skrbi za zdravje delavcev, ter posebna zavarovanja.

Delovno mesto neposredno vpliva na telesno, duševno, ekonomsko in socialno stanje zaposlenega in posledično na zdravje njegove družine, okolice in skupnosti, je na zaključni konferenci dejala Janet Klara Djomba z Medicinske fakultete v Ljubljani. Prizadevanja delodajalca za izboljšanje zdravja na delovnem mestu pa se pri zaposlenem kaže tudi v spremembi vedenja, povezanega z zdravjem. Tako denimo preneha kaditi in spremeni prehranjevalne navade, je povedala.

Toda programi za promocijo zdravja na delovnem mestu morajo obravnavati posameznika kot celoto in skušati vplivati tudi na njegov siceršnji življenjski slog zunaj delovnega okolja, je dejala.

Mladen Markota z Inšpektorata RS za delo pa je opozoril, da se sicer najraje osredotočamo na ozke cilje, denimo na odvajanje od kajenja ali na hujšanje. Toda osnovni problem na delovnem mestu v Sloveniji je "slaba komunikacija" pravi. "Oblikovali smo stabilen model konflikta," je dejal.