Pred kratkim smo poročali, da si številni obrtniki in samostojni podjetniki želijo po upokojitvi nadaljevati s svojo dejavnostjo, a se ne strinjajo s tem, da potem niso upravičeni do polne pokojnine. 

Sedaj je ustavno sodišče odločilo, da ureditev veljavnega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki samostojnim podjetnikom ne omogoča uživanja polne pokojnine ob sočasnem opravljanju dejavnosti, ni v neskladju z ustavo. Zahtevo za presojo ustavnosti zakona je vložilo ljubljansko delovno in socialno sodišče.

Kaj je ugotovilo ustavno sodišče?

Ustavno sodišče je ugotovilo, da je zagotavljanje medgeneracijske pravičnosti, enakosti in finančne vzdržnosti, kar se zasleduje z izpodbijano ureditvijo, v javno korist in prevlada nad interesi samostojnih podjetnikov. Zato je odločilo, da je izpodbijana zakonska ureditev v skladu z načelom zaupanja v pravo.

Prav tako ureditev po oceni ustavnih sodnikov ni v neskladju s pravico do svobodne gospodarske pobude. Ugotovili so sicer, da je vzrokov, ki lahko vplivajo na odločitev samostojnega podjetnika za nadaljevanje ali prenehanje dejavnosti, veliko. Vendar pa namen zakonodajalca ni bil spodbujati samostojne podjetnike k prenehanju opravljanja dejavnosti, niti zakonodajalec takšne odločitve samostojnih podjetnikov ni mogel očitno predvideti.

Po stališču ustavnega sodišča ustavna pravica do pokojnine posamezniku ne zagotavlja prejemanja starostne pokojnine v primerih, ko ne preneha s svojo delovno aktivnostjo. Ustava mu ob pogoju plačanih prispevkov zagotavlja pravico do pokojnine, če izpolnjuje tudi vse druge razumno določene pogoje.

Pogojevanje pridobitve polne pokojnine s prenehanjem dejavnosti je, upoštevajoč zasledovane koristi (medgeneracijska pravičnost, enakost, finančna vzdržnost), razumno. Zato ustavno sodišče tudi neskladja izpodbijane ureditve z ustavno pravico do socialne varnosti ni ugotovilo.

Ustavno sodišče je prav tako odločilo, da izpodbijana ureditev ni v neskladju z ustavnim načelom enakosti. Položaj samostojnih podjetnikov je primerjalo s položajem kmetov, uživalcev pokojnin, ki prejemajo dohodke z naslova civilnih pogodb, in s položajem upokojencev, ki na podlagi posebne ureditve opravljajo začasna in občasna dela. Ugotovilo je, da razlikovanje navedenih skupin temelji na razumnih razlogih.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!

V branje priporočamo tudi: