Podatki iz Poslovnega registra Slovenije, ki so nam jih posredovali iz Agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), kažejo, da je od marca do novembra (podatki so veljali na dan 27. 11. 2020) svojo dejavnost zaprlo kar 12.843 podjetij oziroma 10.644 samostojnih podjetnikov (s. p.) in 2199 gospodarskih družb (d. o. o.). To je kar za 10,9 odstotka več izbrisov iz Poslovnega registra v primerjavi z istim obdobjem lani. Samostojni podjetnik lahko vlogo za izbris vloži najmanj tri dni in največ mesec dni pred predlaganim datumom izbrisa.

Največ izbrisov iz Poslovnega registra je bilo marca, ko so bili sprejeti prvi strogi ukrepi in je bila uvedena prepoved obratovanja številnim dejavnostim. Ker mnogi podjetniki sprva niso vedeli, koliko časa bo veljala prepoved, kdaj bo prišla državna pomoč, če sploh, in ali bodo do nje upravičeni, je marca kar 2092 samostojnih podjetnikov zaprlo svoja podjetja. Pri gospodarskih družbah pa je bilo največ izbrisov julija (361) in novembra (350). Za primerjavo: lani marca je bilo število izbrisov iz Poslovnega registra za 45,2 odstotka manjše (1146). 

Največ izbrisov v dejavnostih gostinstva, umetnosti in kulture, rekreacije

Kot rečeno, se je kriza dotaknila skoraj vseh dejavnosti. Podrobnejše analize o tem, v katerih dejavnostih je bilo največ izbrisov v določenih mesecih, Ajpes ne pripravlja. Iz njihovih podatkov o izbrisih po posameznih dejavnostih, ki sicer zajemajo obdobje od januarja do novembra, pa smo lahko razbrali, da se je največ podjetij zaprlo na področju naslednjih dejavnosti:

- poslovne storitve (podjetniško in poslovno svetovanje, računovodstvo, knjigovodstvo, davčno svetovanje, celovite pisarniške storitve, fotokopiranje, priprava dokumentov in druge podobne storitve) – najmanj 1942 podjetij;

- gostinske storitve (strežba pijač, priložnostna priprava in dostava jedi, restavracije, gostilne, pekarne, slaščičarne, kavarne, okrepčevalnice in podobni obrati, oddajanje zasebnih sob gostom, hoteli in druge nastanitve) – najmanj 1573 podjetij;

- umetnost in kultura (umetniško ustvarjanje in uprizarjanje, produkcija filmov, videofilmov in TV-oddaj, izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju kulture in umetnosti, spremljevalne dejavnosti za umetniško uprizarjanje, fotografska dejavnost, muzeji) – najmanj 1228 podjetij;

- rekreacijske storitve (razne športne dejavnosti, obratovanje fitnes centrov, izobraževanje in usposabljanje na področju športa in rekreacije, najem športne opreme in dvoran, športni klubi) – najmanj 1035 podjetij;

- promet (cestni tovorni promet, taksi službe, medkrajevni in drugi cestni potniški promet, dajanje vozil v najem in zakup, avtošole) – najmanj 560 podjetij;

- frizerske in kozmetične storitve (frizerstvo, kozmetična dejavnost, pedikerstvo, nega telesa) – najmanj 447 podjetij;

- turistične storitve (turistične agencije, organizacija potovanj, igralništvo in podobno) – najmanj 272 podjetij;

- organizacija dogodkov (organizacija razstav, sejmov, srečanj) – najmanj 105 podjetij.

Poleg storitvenih dejavnosti so bile močneje prizadete tudi nekatere predelovalne dejavnosti. "Najmočneje predvsem panoge v avtomobilski industriji. V prvem valu epidemije je proizvodnja izrazito upadla v proizvodnji motornih vozil, ki po devetih mesecih še za petino zaostaja za ravnmi proizvodnje iz enakega obdobja v letu 2019. Močneje so bile prizadete tudi nekatere panoge, ki proizvajajo vmesne proizvode, predvsem za avtomobilsko industrijo (segmenti iz kovinske industrije, gumarstva, iz proizvodnje električnih naprav, pa tudi iz proizvodnje tekstilij in usnjarstva)," dodajajo v Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar). 

Ko je kriza, je kriza za vse? Niti ne ... 

Pandemija je sicer vplivala na vse vidike življenja in na vse gospodarske panoge. Vendar pa so nekatere dejavnosti krizo precej manj občutile, ali pa je praktično niso. Nekatere dejavnosti so v tem času celo presegle lanskoletno poslovanje. "Med temi sta farmacevtska industrija in proizvodnja IKT-opreme, pri katerih se v prvem valu epidemije proizvodnja ni zmanjšala. Proizvodnja v obeh panogah je po devetih mesecih presegla ravni proizvodnje iz enakega obdobja v letu 2019. Manj je epidemija vplivala tudi na prehrambno industrijo, ki je v prvih treh četrtletjih letos ostala na podobni ravni kot pred letom. Prav tako so tudi informacijske in komunikacijske dejavnosti v tretjem četrtletju že presegle lansko raven, podobno tudi gradbeništvo," ugotavljajo na Umarju.

Kaj lahko pričakujemo v prihodnjih mesecih?

Na splošno velja, da je imelo zmanjšanje poslovanja negativen vpliv na zadolženost številnih podjetij, posledično se je poslabšala njihova plačilna sposobnost, povečale pa so se zapadle obveznosti. Marsikje je pomoč prišla prepozno, zato so mnogi v strahu pred vse večjimi dolgovi obupali. Prvi val krize je močno prizadel predvsem samostojne podjetnike, "saj so se dospele neporavnane obveznosti v prvih devetih mesecih medletno skoraj podvojile", ugotavljajo na Uradu za makroekonomske analize in razvoj. 

"Pričakujemo, da se bodo nekateri ukrepi za zajezitev okužb podaljšali tudi v naslednje leto, kar bo podaljšalo tudi čas okrevanja teh dejavnosti. To velja predvsem za začetek leta, v nadaljevanju, predvsem v drugi polovici leta, pa pričakujemo, da se bodo razmere tako izboljšale, da bi se lahko izboljšalo tudi poslovanje podjetij v omenjenih storitvah. Pri tem lahko pričakujemo predvsem ponoven prihod turistov in gostov iz sosednjih držav, ki ne bodo vezani na letalski promet in povečano trošenje domačega prebivalstva, ob morebitnem podaljšanju unovčenja turističnih bonov pa tudi povečanje števila domačih turistov," ocenjujejo na Umarju. 

Kljub morebitni "normalizaciji" razmer prihodnje leto pa bo okrevanje gospodarstva počasno in dolgotrajno. Tako na Umarju ocenjujejo, da tudi v letu 2022 še ne bomo dosegli ravni iz predkriznih let. 

Najhujši padec gospodarske aktivnosti smo sicer imeli aprila, od maja do septembra se je nato stanje zaradi postopnega sproščanja ukrepov nekoliko izboljšalo, a se je z novim poslabšanjem epidemioloških razmer oktobra spet začelo slabšati. Vendar na Umarju pravijo, da je stanje trenutno še vedno boljše kot spomladi. "Kar zadeva okrevanje v letu 2021, se to verjetno zamika proti drugemu četrtletju, vse bo odvisno od epidemioloških razmer v Sloveniji in drugih državah, ki so naše pomembne trgovinske partnerice, uvajanja cepiva ter odzivnosti politik z ukrepi za blaženje posledic epidemije za gospodarstvo in dohodke prebivalstva," so še zaključili.