V Sloveniji malo gospodarstvo predstavlja kar 99 odstotkov celotnega gospodarstva oziroma "hrbtenico slovenskega gospodarstva". "V številkah to pomeni 116.000 podjetij oziroma poslovnih subjektov, ki zaposlujejo skoraj 366.000 oseb. Ustvarijo 68 odstotkov prihodkov in 65 odstotkov dodane vrednosti. Njihov delež v izvozu predstavlja 43 odstotkov, uvozijo pa več kot polovico, to je 56 odstotkov vsega uvoza,"  so pred časom opozorili v Obrtni zbornici Slovenije (OZS).

Lani se je zaprlo približno 13.000 podjetij (okoli 10 odstotkov), večinoma je šlo za male gospodarske družbe in samostojne podjetnike. Veliko tistih, ki so se obdržala, pa je preživelo predvsem zaradi protikoronske pomoči za ohranjanje delovnih mest. Generalna direktorica GZS Sonja Šmuc je pred časom ocenila, da je epidemija malemu gospodarstvu lani odnesla okoli 1,8 milijarde evrov dodane vrednosti. 

Po podatkih Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) je bilo število izbrisanih podjetij v prvih dveh mesecih letošnjega leta 2027 (1679 samostojnih podjetnikov in 348 gospodarskih družb). To je sicer manj kot v istem obdobju 2020, torej še pred začetkom epidemije pri nas, ko je bilo to število 2641 (2150 samostojnih podjetnikov in 491 gospodarskih družb); in manj kot v prvih dveh mesecih 2019, ko je bilo izbrisov 2478 (1894 samostojnih podjetnikov in 584 gospodarskih družb). 

Vendar pa se stvari še niso umirile. Zaskrbljujoče so predvsem nekatere napovedi zapiranja podjetij v že sicer gospodarsko manj razvitih regijah. Marca je tako koroško podjetje Adient napovedalo zapiranje dejavnosti, kar pomeni, da bi lahko brez dela tam ostalo več kot 400 ljudi. Prav tako je marca podobna novica prišla iz Ormoža, kjer je zapiranje napovedalo podjetje Safilo. Do junija bi tako tam lahko brez dela ostalo 560 ljudi. Alpina je odpustila že 18 zaposlenih, v prihodnjih mesecih pa jih nameravajo še 20.

A kljub temu so napovedi za letošnje leto optimistične. "Okrevanje naj bi se ob predpostavkah izboljšanja epidemiološke situacije in postopoma večje precepljenosti prebivalstva začelo v drugem četrtletju in v drugi polovici leta pospešilo," so zapisali v Uradu za makroekonomske analize in razvoj (UMAR). 

Kako se je zapiranje podjetij odražalo na brezposelnosti?

Od marca 2020 do marca 2021 se je v evidenco brezposelnih prijavilo skupaj 101.629 oseb. Konec februarja 2020, en mesec pred pričetkom epidemije, je bilo v evidenci brezposelnih prijavljenih 77.484 oseb. Brezposelnost je bila najvišja konec maja 2020, in sicer je bila v primerjavi s februarjem 2020 višja za 16,7 odstotka. Marca letos pa se je število brezposelnih ustalilo na 82.638.  

V pandemskem letu (od marca do marca) se je 3782 ljudi (3,7 odstotka vseh na novo prijavljenih) v evidenco brezposelnih prijavilo zaradi prenehanja poslovanja. 1018 oseb (približno odstotek) pa se je prijavilo zato, ker je šlo podjetje oziroma organizacija v stečaj, so pojasnili na Zavodu za zaposlovanje Republike Slovenije (ZZRS).

Med tistimi 3782, ki so postali brezposelni zaradi prenehanja poslovanja podjetja ali organizacije, je v tem času bilo največ takšnih, ki so bili pred tem zaposleni v strokovni, znanstveni in tehnični dejavnosti (595), dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil (403), gostinstvu (396), kulturni, razvedrilni in rekreacijski dejavnosti (353), drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (342), drugih dejavnostih (304), izobraževanju (271) in gradbeništvu (268).

Zaradi stečaja podjetja pa je bil največji priliv brezposelnih s področja predelovalne dejavnosti (293), gostinstva (175) ter trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil (166). 

Podatkov o tem, koliko podjetij se je zaradi pandemije odločilo za spremembo dejavnosti, ni. "Poslovni subjekti v Poslovni register Slovenije vpišejo poleg glavne dejavnosti le tiste druge dejavnosti, določene v aktu o ustanovitvi subjekta, ki jih subjekt dejansko opravlja in pomenijo pomemben del njegovega poslovanja. Iz spremembe glavne ali druge dejavnosti ni mogoče sklepati o razlogih za spremembo in ali se je poslovni subjekt dejansko usmeril v novo dejavnost," so pojasnili na Ajpesu. 

Zaposlovanje in posledično brezposelnost sledi gospodarskim gibanjem, poudarjajo na Zavodu za zaposlovanje. "Umar v Pomladanski napovedi gospodarskih gibanj napoveduje, da se bo BDP že v letu 2021 okrepil in realno porasel za 4,6 odstotka. Okrevanje je seveda odvisno od uspešne zajezitve epidemije, kar lahko pričakujemo do poletja , predvsem zaradi rahljanja zaščitnih ukrepov in vpliva cepljenja,"  so pojasnili na ZZRS. Umarjeva napoved rasti BDP je nekoliko višja kot so jo predvideli v zimski napovedi (4,3 odstotka).

Poslabšanje razmer so lani pomembno omejili sprejeti ukrepi za ohranjanje delovnih mest. "Letos bo zaposlenost ob umirjanju epidemioloških razmer postopoma okrevala, brezposelnost pa bo v povprečju leta ostala na podobni ravni kot lani. Pri tem bo ključno, da bodo vladni ukrepi, zlasti v prvi polovici leta 2021, še naprej blažili negativne posledice epidemije na trgu dela in bodo le postopoma umaknjeni," pa je poudarila direktorica Umarja Maja Bednaš. 

Ob umirjanju epidemioloških razmer naj bi zaposlenost še nadalje postopoma okrevala, brezposelnost pa bo v povprečju leta ostala na podobni ravni kot lani, kar pomeni, da bo nižja od 90 tisoč, še napoveduje Umar.