Nedeljsko zaprtje trgovin ogroža kar 12.000 delovnih mest?

Med epidemijo novega koronavirusa smo ugotovili, da lahko več dni, tudi več kot teden ali dva, zdržimo brez obiska trgovine. Verjetno so se tudi zato 17 let po posvetovalnem referendumu, ob katerem smo večinoma podprli zaprtje, znova pojavili pozivi o zaprtju v nedeljo in med prazniki. Pozivi niso nekaj novega, aktualni so vsake toliko, na dve do tri leta.

Ljudstvo je danes razdeljeno, čeprav se tehtnica bolj nagiba k zaprtju. V anketi na Cekin.si vas je denimo večina za zaprtje. Eni pravijo, da bi morale imeti trgovke pravico do preživljanja prostega časa z družino, da lahko vse nakupimo preostale dni v tednu, da je tako ali tako preveč trgovin in preveč blaga. Drugi so proti, češ da imajo nekateri zaposleni čas nakupovati samo ob nedeljah, gospodarstveniki in trgovci pa opozarjajo, da bi lahko zaprtje privedlo do odpuščanj in poglobitve krize. 

TZS: Odpiralni čas naj narekuje trg, ne politika

Recimo, pobudnica Levica, sindikat in cerkev so za, zaradi gospodarstva so proti vlada zaradi gospodarstva in Trgovinska zbornica Slovenije (TZS). Nasprotniki izpostavljajo nujnost potrošnje, ki je še bolj ključna v času, ko je treba vse napore usmeriti v doseganje gospodarske rasti. "Od trgovinske dejavnosti, ki zaposluje 114.000 ljudi, je odvisno veliko število delovnih mest. Trgovinska dejavnost slovenskemu gospodarstvu prinaša kar 34 odstotkov vseh prihodkov," so nanizali v TZS. "Ob predpostavki, da bi bil promet enak lanskemu letu, lahko nedeljsko zaprtje pomeni tudi do 10 odstotkov upada prometa in ogroža kar 12.000 delovnih mest," so opozorili. Po njihovih navedbah bi zaposleni zagotovo občutili zaprtje prodajaln, "saj so dodatki na nedeljsko delo v trgovinski dejavnosti v višini 100 odstotkov urne postavke osnovne plače, vendar ne manj kot 6,05 evra na uro," omenili pa so tudi omejitve pri razporejanju dela, ki jih zagotavlja pred dvema letoma popisan aneks h kolektivni pogodbi.

V TZS jemljejo kot pravo že uzakonjeno rešitev, da trgovec prilagaja obratovalni čas potrebam potrošnika, "ki je ključen za trgovino". Po njihovih navedbah so kupci spremenili svoje nakupovalne navade, saj zaradi dolgih delovnikov med tednom večje nakupe opravijo ob nedeljah. Opozorili so na povezanost s turizmom; po njihovi anketi bi zaprtje trgovin ob nedeljah pomenilo propad med 30 in 40 odstotki trgovin v turističnih krajih. Prepričani, da bi nepremišljeni posegi v zakonodajo povzročili enormne in nepopravljive posledice v nekaterih primerih. Svarijo pred odhodom slovenskega potrošnika čez mejo, v sosednje države, v Italijo, na Hrvaško in na Madžarsko, hkrati poudarijo, da se bodo v tujino odlivali tudi davki. Navajajo, da so ogroženi predvsem mali in srednji trgovci, ki jih je močno prizadelo že samo zaprtje ob epidemiji. "Dokaz je že več kot 1350 prodajalcev oziroma 3007 zaposlenih v trgovini, ki so se marca in aprila 2020 prijavili na Zavod za zaposlovanje." Zaradi dvomesečnega zaprtja neživilskih trgovin ob izbruhu novega koronavirusa bo po njihovih ocenah izpad prihodkov v letu 2020 v trgovinski dejavnosti znašal kar šest milijard evrov.

Plebiscitarna podpora zaposlenih za zaprtje

A roko na srce – trgovci (vsaj veliki) imajo vseeno dobičke in gradijo nove centre. V skladu z njihovim osnovnim namenom si želijo vse več kupcev in pravijo, da bi bilo zaprtje trgovin ob nedeljah v nasprotju s temeljnimi pravili tržne konkurence. Na drugi strani so prodajalke in prodajalci, ki so v plebiscitarni večini za zaprtje; podporo nedeljskemu zaprtju je v anketi Sindikata delavcev trgovine Slovenije (SDTS) izreklo 98 odstotkov vprašanih. Podoben utrip je zaznati tudi na družabnih omrežjih. Za tisto malo dodatka, kot ga dobim za nedeljsko delo, bi bila raje doma z družino, je denimo zapisala ena od prodajalk. Podobno je razbrati tudi iz ankete - na vprašanje, ali podpirajo zaprtje kljub manjši plači, jih je pritrdilno še vedno odgovorilo 95 odstotkov.

Plače trgovk in trgovcev so že tako ali tako nizke – po navedbah generalnega sekretarja sindikata Ladija Rožiča dosegajo le okoli 78 odstotkov povprečne plače v državi (v trgovinah z živili še manj) in zelo pogosto ne dosegajo niti minimalne plače. Nedeljski dodatek je 6,05 evra na uro, kar za pet ur nedeljskega dela po njegovih navedbah nanese nekaj nad 30 evrov. Hudih delovnih obremenitev torej po njegovih navedbah in ugotovitvah ankete ne odtehta noben denar. Očitno res. Namreč, rezultate ankete je komentiralo tudi več zaposlenih iz različnih trgovin. Njihova sporočila so bila, da je prosta nedelja zanje zelo pomembna, saj je edini dan v tednu, ki ga lahko kakovostno preživijo z družino in izkoristijo za izlete, obiske ali sprostitev. Nedeljski dodatek tako ne odtehta za en dan, ki je samo njihov.

Slišati je bilo tudi opozorila, da z nizkimi plačami ne morejo pokriti vseh življenjskih stroškov. Zavedajo se, da je gospodarska rast odvisna od količine vloženega dela, ne razumejo pa, zakaj morajo samo oni žrtvovati sebe, svoje družine in svoje zdravje. Opozorili so, da je vsaj živilski del panoge v krizi beležil rast, zato izjave TZS o hudem padcu prihodkov in odpuščanjih vidijo predvsem kot strašenje. Tudi za sindikalista Ladija Rožiča so vse grožnje TZS glede izgube delovnih mest v primeru nedeljskega zaprtja trgovin absurdne in pomenijo zavajanje. Opozoril je, da obratovalni čas trgovin ni prilagojen številu zaposlenih; pred koronsko krizo je tako v panogi po njegovih besedah primanjkovalo okoli 7000 zaposlenih, kar so trgovci pokrivali s študentskim delom in tujimi delavci.

Stvar zakonodaje, stvar odločitve, stvar navade?

No, zakonski predlog nedeljskega zaprtja trgovin je v državnem zboru prestal presojo in je primeren za nadaljnjo obravnavo. V TZS menijo, da bi ga morali nujno obravnavati na Ekonomsko-socialnem svetu, da bi bil predlog usklajen z vsemi preostalimi socialnimi partnerji, v njihovem primeru predvsem z gospodarstvom. V Uradu za makroekonomske analize in razvoj ugotavljajo, da se že kažejo posledice ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa, med katerim je bilo tudi zaprtje trgovin z živili ob nedeljah in v celoti zaprtje neživilskih trgovin. Realni BDP se je v prvem četrtletju medletno zmanjšal za 2,3 odstotka, k čimer je največ prispeval upad v trgovini, prometu in gostinstvu, opazno pa je upadla potrošnja gospodinjstev, so povzeli v Umarju.

Projekcije nakazujejo močan upad gospodarske rasti na globalni ravni, za katero pa je ključnega pomena ravno potrošnja. V trgovinah je zaposlenih petina prebivalstva, trgovine igrajo ključno vlogo pri oskrbi prebivalstva. Ob morebitnem nedeljskem zaprtju bi pobrali manj davkov, nekaj na račun nakupovanja čez mejo. Ni dvoma – trgovina je izjemno pomembna za državo. Za državo pa so pomembni tudi zadovoljni državljani. Ogromna večina zaposlenih je za zaprtje, za je tudi ljudstvo. Vsaj tako je razbrati iz anket. A ljudje ob nedeljah vseeno nakupujemo, saj so bile pred ukrepi trgovine med vikendi polne. Trgovcem se jih je izplačalo imeti odprte, saj smo kupci ob nedeljah pri njih zapravljali. Če ne bi, bi trgovci verjetno hitro izračunali, da se jim ne izplača imeti odprte prazne trgovine.

Da, nekaj je stvar zakonodaje, drugo stvar odločitve, tretje stvar navade. A največ je odvisno od nas kupcev. Če bodo trgovine ob nedeljah zaprte, se bomo navadili. Če ne bodo, pa bomo tudi v nedeljo verjetno še vedno "skočili po samo eno malenkost". Ali pa morda (več) ne.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!