Več tednov in mesecev so bile gostilne, lokali in bari zaprti. Nedvomno je letošnje leto za marsikaterega gostinca velika preizkušnja. "Marca 2020 je bil v dejavnosti gostinstvo zabeležen največji padec prihodka do zdaj; bil je za 53,1 odstotka manjši od prihodka marca 2019," so zapisali na Statističnem uradu (Surs). 

Tudi ko so gostilne lahko znova odprle svoja vrata, so morali lastniki poskrbeti, da so med posameznimi mizami ustrezno velike razdalje, da so povsod na voljo dezinfekcijska sredstva, da se površine razkužujejo, prtički še bolj pogosto menjajo in da imajo vsi zaposleni zaščitne maske. To pomeni dodatne stroške, ki jih do zdaj gostinci niso imeli. Ob dejstvu, da nekaj časa prometa niso imeli, marsikje pa še vedno ni dosegel predkoronske ravni, je jasno, da takšni dodatni stroški za nekatere niso zanemarljivi. 

Večina gostincev, vsaj za zdaj, skuša obdržati približno enake cene kot pred korono. Nekateri pa so svoje cene "prilagodili" oziroma po domače rečeno dvignili, sicer večinoma le za nekaj centov, a ravno dovolj, da so stranke opazile. "10–20 centov … Ni veliko, ampak če vedno plačaš 2,20 potem pa 2,40, se zdrzneš," je svojo izkušnjo v lokalu, kamor redno zahaja, opisal Ljubljančan. Ob tem je opozoril, da nekateri lokali nimajo menijev. "Torej naročiš 'blank' (na slepo, op. avtorja) in ne veš, kakšna je cena," je dodal.

Na računih španskih gostincev nova postavka: 'storitev covid'

Cene hrane in pijače v lokalih so se po pandemski krizi občutno povišale tudi v Španiji. Tam so se nekateri gostinci odločili, da strankam zaračunajo še poseben koronski dodatek. Kot je razvidno iz računa, ki je zakrožil po spletu in naj bi ga izdali na Kanarskih otokih, je gostinec stranki zaračunal dodatno postavko 'storitev covid' v višini enega evra. 

"Lastniki podjetij ne morejo prevaliti takšnih stroškov na potrošnike brez utemeljitve in ne bi smeli izkoriščati trenutnih razmer, tako da potrošniki plačujejo za njihove stroške higiene in čiščenja, za stvari, ki bi jih morali vzdrževati tudi pred koronavirusom," so za španski Local dejali v tamkajšnji potrošniški organizaciji Facua.

Niso pa zgolj gostinci tisti, ki zaračunavajo posebne storitve zaradi novega koronavirusa. In ne dogaja se le v Španiji. Tudi v Salvadorju je nekatere potrošnike presenetila dodatna bremenitev na računu. Natančneje na bančnem izpisku, kjer je banka stranki zaračunala kar dve "covid" postavki:

Tržni inšpektorat: Takšno zaračunavanje bi bila nepoštena poslovna praksa

Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) pravi, da pri nas podobnih praks za zdaj niso zaznali oziroma od potrošnikov niso prejeli pritožb o zaračunavanju dodatkov pri ponudnikih gostinskih storitev. Tudi turistični ponudniki teh stroškov ne zaračunavajo posebej. "Po informacijah naših članov hoteli ne zaračunavajo dodatkov za čiščenje in dezinfekcijo, v teh razmerah je pomembna maksimalna varnost gostov in zaposlenih," je dejal Fedja Pobegajlo, direktor Turistično-gostinske zbornice (TGZS). 

Na Tržnem inšpektoratu pa so jasni: "V zvezi z ukrepi, ki jih je pri opravljanju različnih dejavnosti treba upoštevati zaradi epidemije covid-19 in s tem povezanimi dodatnimi stroški, menimo, da bi direktna prevalitev tega stroška na potrošnika (zaračunavanje postavke na računu) lahko pomenila uporabo nepoštene poslovne prakse v skladu z Zakonom o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami."

"Če podjetje ceno svoje storitve oblikuje tako, da strošek, ki ga ima z nakupom zaščitne opreme, upošteva pri ceni svoje storitve, pa je takšno oblikovanje cene v skladu z ustavno zagotovljeno pravico do svobodne gospodarske pobude," je pojasnil Janez Novak, vodja Sektorja za tehnično področje nadzora na Tržnem inšpektoratu. Pri tem pa je opozoril, da morajo biti cene ustrezno označene. 

Tudi na ZPS so opozorili, da mora vsak ponudnik, ne glede na storitev, ki jo nudi, potrošnike vnaprej seznaniti s ceno storitve, pri tem pa ne sme uporabljati nepoštenih poslovnih praks. "Nadzor nad Zakonom o varstvu potrošnikov in Zakonom o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami opravlja Tržni inšpektorat, kamor lahko potrošniki podajo prijavo, če menijo, da so bili ti predpisi kršeni," je spomnila Jasmina Bevc Bahar iz ZPS. 

V času epidemije se je najbolj podražilo sadje

Podražitvam se tudi pri nas nismo izognili, saj se cene storitev na trgu prosto oblikujejo. Na Sursu pravijo, da se je v obdobju od začetka marca do konca junija hrana v povprečju podražila za 1,6 odstotka. "Izstopalo je večje gibanje cen sadja in zelenjave, ki pa je sezonskega značaja," so zapisali. Nastanitvene storitve so se podražile za 4,6 odstotka (lani so se v takšnem času podražile za 7,8 odstotka), gostinske storitve pa za 0,1 odstotka (lani 1,1 odstotka).

Najbolj se je (podobno kot prejšnja leta) podražilo sveže sadje – kar za 23,9 odstotka. "Podražilo se je tudi kondenzirano mleko (za 5,4 odstotka) in druge jedilne in živalske maščobe (za 4,7 odstotka). Ostalih opaznejših podražitev v tem obdobju nismo zaznali. Na drugi strani se je pocenila zelenjava (predvsem krompir, in sicer za 13,9 odstotka), jajca za 4,9 odstotka, zamrznjene ribe (za 4,7 odstotka) in perutnina (za 2,9 odstotka)," so našteli na Statističnem uradu. Dražje je bilo tudi zbiranje odpadkov (za 12,3 odstotka), vendar na Sursu pravijo, da gre za redno podražitev.

Najbolj so se pocenili naftni derivati: bencin za 20,7 odstotka, tekoča goriva za 20,6 odstotka, dizelsko gorivo za 17,8 odstotka. Cenejši so bili tudi potniški železniški prevoz (za 7,4 odstotka) in stanovanjske najemnine (za 5,1 odstotka), še dodajajo na Sursu.