"Kako ti je ime? Kaj delaš tukaj? Katero funkcijo imaš? Si študent? Povej mi svoje ime in priimek! To si dolžan, če od mene zahtevaš pogoj PCT," je v nedeljo ženska ob vhodu v poslovalnico bencinskega servisa zasliševala mladega fanta, štiriminutni videoposnetek verbalnega napada pa predvajala v živo na Facebooku. 

Mnogi delodajalci so za tovrstno delo najeli novo delovno silo, predvsem študente, ki pa so pri tem izpostavljeni verbalnemu nasilju, pa tudi grožnjam s tožbami in fizičnim nasiljem. Teh nevarnosti se morajo zavedati tudi delodajalci, jih upoštevati pri oceni tveganja in delavce zaščititi. 

"Delodajalec mora na podlagi Zakona o varnosti in zdravju pri delu izdelati izjavo o varnosti z oceno tveganja, v kateri za vsa delovna mesta oceni tveganja in predpiše ukrepe za njihovo zmanjševanje. Pri preverjanju pogoja PCT obstaja več nevarnosti, na primer nevarnost fizičnega in verbalnega napada, nevarnost okužbe z virusom in podobno," je za Cekin poudaril Gregor Osenar, vodja organizacijske enote Varnosti in zdravja pri delu z Zavoda za varstvo pri delu (ZVD).

Delodajalec mora oceniti, kakšne so nevarnosti, ki se lahko pojavijo pri opravljanju dela, in sprejeti ukrepe, da se ta nevarnost v kar največji meri prepreči, dodaja Matija Drmota, samostojni svetovalec za pravno področje pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).

V oceni tveganja mora torej delodajalec opredeliti ukrepe za zmanjševanje nevarnosti, kot so uporaba ustreznih komunikacijskih veščin, uporaba ustrezne opreme in tehničnih pripomočkov ter sodelovanje in uporaba varnostne službe, je pojasnil Osenar z ZVD. "Za preprečevanje nevarnosti okužb z virusom pa so to vzpostavitev ustrezne varnostne razdalje, uporaba ustrezne opreme, kot so pulti in pregrade, uporaba ustrezne osebne varovalne opreme, redno izvajanje razkuževanja površin in podobno," je dodal. 

"Delodajalec je na delovnih mestih, na katerih obstaja večja nevarnost za nasilje tretjih oseb, dolžan poskrbeti za tako ureditev delovnega mesta in opremo, ki tveganje za nasilje zmanjšata in ki omogočata dostop pomoči do ogroženega delavca. Konkretna presoja posameznega delovnega mesta je odvisna od pooblaščenega strokovnjaka za varnost in zdravje pri delu, ki sestavi oceno tveganja in v njej oceni tudi stopnjo nevarnosti nasilja tretjih oseb. Tudi ukrepi, ki so možni za omilitev te nevarnosti, so lahko na različnih delovnih mestih različni, odvisno od tega, kakšno je posamezno delovno mesto v praksi," je pojasnil Drmota.

Delodajalec je torej delavce, ki jih zadolži za to delo, dolžan čim bolje zaščititi ter jih teoretično in praktično usposobiti, da bodo lahko to delo varno opravljali. "Posebnega usposabljanja zgolj za preverjanje pogoja PCT zaposleni ne potrebujejo, razen če bi usposabljanje zahtevalo delovno mesto samo (npr. delovno mesto varnostnika)," pa je še dodal Drmota.

Podobno velja tudi takrat, ko za to delo najamejo študente, ki delajo prek študentske napotnice. "Če delodajalec za delo najame študenta, mora zanj izvajati enake ukrepe s področja varnosti in zdravja pri delu kot za zaposlene delavce. Delovna mesta oziroma dela in naloge, ki jih opravlja študent, mora delodajalec vključiti v izjavo o varnosti z oceno tveganja. Delodajalec, ki je najel študenta, mora enako kot za zaposlenega delavca tudi študentu zagotoviti varno delovno okolje ter ustrezno teoretično in praktično usposabljanje za varno delo," je poudaril Osenar. 

Ali lahko zaposleni zavrne takšno delo?

Ob gledanju posnetka, ki ga je snemala stranka, medtem ko je verbalno nadlegovala zaposlenega, se je fant, ki je napad ves čas molče in stoično prenašal, marsikomu zasmilil. V bran mu je stopila tudi druga stranka v poslovalnici, ki je skušala jezno gospo prepričati, kako nesmiselno je, da svojo jezo stresa na zaposlene. "Vse skupaj je največja bedarija. Ampak on ni kriv," jo je skušal pomiriti. 

Delo prav gotovo zahteva jeklene živce oziroma sposobnost, da oseba ohrani mirno kri in napadov ne vzame osebno, čeprav se pogosto – kot v tem primeru – spustijo na precej osebno raven. 

Pa lahko delavec zavrne takšno delo, za katero ga zadolži delodajalec? "Kar zadeva zavračanje dela, ima delavec v skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu ob resni in neposredni nevarnosti za življenje ali zdravje pravico ustrezno ukrepati skladno s svojim znanjem in tehničnimi sredstvi, ki jih ima na razpolago, ob neizogibni nevarnosti pa zapustiti nevarno delovno mesto, delovni proces oziroma delovno okolje. Pri tem pa gre zgolj za resno in neposredno oziroma neizogibno nevarnost, ki že obstaja, in ne zgolj za možnost, da se bo ta nevarnost morda uresničila," je pojasnil pravnik Drmota.  

"Delavec ima delo pravico odkloniti tudi, če ni bil predhodno seznanjen z vsemi nevarnostmi pri delu in sprejetimi varnostnimi ukrepi ter usposobljen za varno in zdravo delo, kar je spet odvisno od posameznega delovnega mesta in posamezne izjave o varnosti z oceno tveganja," je še dodal.

Tudi zaradi strahu pred tovrstnimi napadi in izgubo strank so se nekateri delodajalci odločili, da se vladnega odloka po tihem ne bodo držali oziroma da pogoja ne bodo strogo preverjali. Zagrožena kazen za neupoštevanje odloka sicer znaša od 5000 do 100.000 evrov.