S potencialno kužnimi odpadki, ki nastajajo v času epidemije v bolnišnicah, v covid oddelkih, zdravstvenih domovih, zdravstvenih centrih, klinikah, domovih za ostarele in tudi drugod, se ravna na enak način kot pred epidemijo covid-19, so pojasnili na ministrstvu za okolje in prostor. Področje je pri nas urejeno z Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastajajo pri opravljanju zdravstvene in veterinarske dejavnosti ter z njima povezanih raziskavah, ki določa pravilno ravnanje, skladiščenje, evidenco, oddajo, prevoz tovrstnih odpadkov. Z njimi je treba še posebej pozorno in skrbno rokovati in predvidene globe za morebitne kršitve se gibljejo med 3500 in 10.000 evrov.

V zdravstvu nastajajo odpadki, pri katerih se zaradi preprečevanja okužbe zahteva posebno ravnanje pri zbiranju in odstranitvi, kar so tako imenovani infektivni-kužni odpadki, in odpadki, pri katerih se zaradi preprečevanja okužbe ne zahteva posebnega ravnanja, kar so neinfektivni odpadki. Infektivni odpadki pridejo v stik z okuženim ali potencialno okuženim in njegovimi telesnimi tekočinami, in sem spada tudi osebna varovalna oprema, ki je uporabljena pri pacientih s sumom na okužbo ali potrjeno okužbo z novim koronavirusom. Nenevarne zbirajo v vrečah za smeti in jih odlagajo v posebne stiskalne zabojnike, infektivni odpadki pa se morajo zgolj začasno hraniti in skladiščiti v neprodušnih plastičnih posodah, nato pa jih prevzamejo podjetja, ki imajo ustrezna dovoljenja za njihovo zbiranje, predelavo, odstranjevanje, sežig, odlaganje ali obdelavo. Vsebujejo namreč za nevarne snovi in je za njih treba zagotoviti varen prevoz, so razložili na ministrstvu za zdravje.

Večje količine prinašajo višje stroške odvozov

Zbirno poročilo, koliko je tovrstnih odpadkov po celi Sloveniji v primerjavi s stanjem pred epidemijo, je po navedbah okoljskega ministrstva še v pripravi, v nekaterih bolnišnicah pa so že potrdili, da jih je več. V UKC Maribor se je njihova količina v primerjavi z letom 2019 v letu 2020 povišala, in sicer za 5,17 odstotka nenevarnih odpadkov iz zdravstva in 42,20 odstotka infektivnih odpadkov. Posledično so narasli tudi stroški - v obdobju od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2019 je denimo strošek odvoza infektivnih odpadkov iz zdravstva znašal 301.201 evrov plus 105.902 evrov, kolikor znaša strošek zabojnikov za odlaganje odpadkov, v letu 2020 pa je bil strošek odvoza infektivnih odpadkov iz zdravstva 468.667 evrov in strošek zabojnikov 219.085,89 evrov.

"Ne moremo pa oceniti, kolikšen je odstotek povečanja odpadkov zaradi povečane uporabe zaščitnih sredstev in druge uporabljene opreme. Odpadkov od bolnikov s covid-19 namreč ne beležimo in ne vodimo ločeno od odpadkov, ki so nastali pri drugih bolnikih," so pojasnili. Dodali so, da količina odpadkov pri njih v zadnjih letih že tako ali tako narašča tudi zaradi drugih vzrokov: večja je uporaba materialov za enkratno uporabo, večje je število hospitaliziranih pacientov zaradi večkratno odpornih bakterij, večje je število nepokretnih hospitaliziranih pacientov in tako dalje.

Medtem v Splošni bolnišnici Novo mesto v epidemiji opažajo trikratno povečanje količin infektivnih odpadkov. Za primerjavo: decembra 2019 so jih pridelali nekaj več kot 3000 kilogramov, medtem ko jih je bilo decembra 2020 znatno več - 11.580 kilogramov. Posledično imajo višje stroške odvoza, saj je končna cena odvisna od količine prevzetih odpadkov, je razložila univerzitetna diplomirana sanitarna inženirka v Splošni bolnišnici Novo mesto, Ingrid Jaklič. 

V UKC Ljubljana pa se količina odpadkov iz zdravstva v primerjavi s stanjem pred epidemijo ni bistveno spremenila oziroma se je celo znižala. "Sama količina teh odpadkov se je dejansko zmanjšala, saj se je zaradi epidemije covid-19 zmanjšal ali ustavil obseg dejavnosti na drugih oddelkih," so sporočili. Stroški prevzema tovrstnih odpadkov pa so se pri njih večinoma povečali zaradi sklenitve novih pogodb s prek javnega razpisa izbranimi ponudniki, so dodali.

Prevzemniki: Situacija je za zdaj pod nadzorom

V celjskem podjetju Mollier ugotavljajo, da so se jim kot zbiralcu in odstranjevalcu raznovrstnih medicinskih odpadkov količine pri njihovih pogodbenih partnerjih v letu 2020 povečale za približno 45 odstotkov v primerjavi z letom 2019. Močno so se povišale v covid bolnišnicah in domovih starejših, medtem ko so se po drugi strani pri nekaterih drugih zdravstvenih zavodih in zasebnikih več kot prepolovile.

Odpadke, ki jih zbirajo in ki jih nato odstranjujejo, zaenkrat popolnoma obvladujejo. "Posebnih težav v zvezi z odpadki iz zdravstva pri naših pogodbenih partnerjih ne zaznavamo, morebitne težave, ki se pojavijo zaradi povečanih količin zaradi epidemije, rešujemo individualno v dogovoru s posameznim poslovnim partnerjem. Vsekakor pa je to čas, ko je potrebno prilagajanje in strpnost, tako na eni, kot na drugi pogodbeni strani," so dodali.

Eden od prevzemnikov odpadkov iz zdravstva je tudi podjetje Kemis, kjer poskrbijo za četrtino celotne količine nevarnih odpadkov v Sloveniji, ki nastajajo v bolnišnicah, javnih zavodih, šolah, industriji in tudi v gospodinjstvih. V letu 2020 so poskrbeli za varno odstranitev 23.948 ton odpadkov, med njimi tudi za več kot 2.600 ton odpadkov iz proizvodnje zdravil in prek 250 ton odpadkov iz zdravstva.

"V času koronakrize vlagamo velike napore, da naši partnerji – predvsem zdravstvene institucije – ne občutijo povečanja odpadkov s kontaminirano zdravniško opremo. Kot namreč opozarjajo v bolnišnicah, je z epidemijo nastalo več odpadkov iz zdravstva in odpadne embalaže, redno odstranjevanje pa je ključno za njihovo delovanje," so poudarili. "Kot pomemben partner vseh največjih zdravstvenih ustanov in proizvajalcev nujno potrebnih zdravil in opreme se bomo še naprej trudili, da bo za odpadke poskrbljeno," so zatrdili.

Odpadkov pri njih ne skladiščijo, temveč jih po prevzemu nemudoma odpeljejo do odstranjevalcev odpadkov. Po njihovih zagotovilih je situacija zaenkrat pod nadzorom, čeprav ne izključujejo nastanka težav ob morebitnem vnovičnem poslabšanju razmer. "Dodatno težavo za državo, ki smo jo zaznali v preteklem letu, predstavlja tudi izredna zasedenost tujih sežigalnic, zaradi česar so le-te delno zaustavljale dovoze slovenskih odpadkov," so opozorili in dodali, da se sicer pri njih niso srečevali z omenjenim problemom. "Poudariti pa želimo, da Slovenija nima zadovoljivih alternativnih rešitev za ravnanje z nevarnimi odpadki," so opozorili. 

Okoljsko ministrstvo sicer išče lokacije za nove obrate termične obdelave odpadkov oziroma tako imenovanih sežigalnic. Nekatere občine so se prijavile in postopki so v teku.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!