Pred dvema tednoma je poraba v ZDA dosegla najvišjo raven po izbruhu gospodarske krize. Ameriške rafinerije delajo z več kot 90-odstotno močjo, povečala se je prodaja okolju neprijaznih terencev in poltovornjakov. 

Po opozorilih Mednarodne agencije za energijo (IEA) večja poraba goriva v ZDA pomeni več toplogrednih plinov v ozračju. V prvih štirih mesecih letošnjega leta je šlo v ozračje 352 milijonov metričnih ton ogljikovega dioksida, kar je tri odstotke več kot lani. 

Če vozniki mislijo, da se padanje cen pozna na cenah goriv, se močno motijo. Po podatkih Wall Street Journala je prejšnji mesec neskladje med ceno surove nafte in goriva stalo potrošnike milijardo dolarjev.

Obenem so velik udarec doživele velike proizvajalke. Savdska Arabija se sooča s 140 milijardami dolarjev (127 milijard evrov) primanjkljaja zaradi prevelikega črpanja po povečanju proizvodnje v ZDA.

Padec cen je vplival na nedavne izide volitev v Venezueli, kjer je nafta glavni vir denarja. Južnoafriška država se sooča z največjim padcem bruto domačega proizvoda na svetu, zato je ogroženo financiranje številnih socialnih programov, ki jih financirajo z nafto.

Cene so upadle za več kot 60 odstotkov zaradi prenasičenosti trga od lanskega junija, ko so presegale 100 dolarjev za 159-litrski sod. Za sod lahke teksaške nafte z dobavo v januarju je bilo treba odšteti 36,20 dolarja, kar je 11 centov manj kot ob izhodišču. Januarske terminske pogodbe za severnomorsko nafto brent so se pocenile za 14 centov, na 37,76 dolarja. 

Vlagatelji so medtem v pričakovanju sredine odločitve ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed). Tokrat naj bi se vendarle odločila za zvišanje obrestnih mer, kar bi po ocenah analitikov še povečalo pritisk na cene nafte v dolarjih.

Analitiki so prepričani, da bo Fed po tokratnem zasedanju odbora za odprti trg spremenil ključno obrestno mero, ki je zadnjih sedem let zaradi velike finančne krize praktično na ničli.