Kmetijsko ministrstvo je znova spomnilo na zavarovanje pridelkov pred točo. Kmetom so na voljo finančna sredstva za preventivne ukrepe oz. blaženje posledic naravnih nesreč in razpisi iz programa razvoja podeželja. Na severovzhodu države se izvaja tudi protitočna obramba. Ker je v Sloveniji nevarnost pojava toče velika, država sodi med območja z največjo pogostnostjo neviht v Evropi, tako da je smiselno razmisliti o dobrem zavarovanju pred točo. "Ob nevihtah škode na pridelkih ne povzroča samo toča, temveč najbolj pogosto tudi močan veter in intenzivne padavine. Torej, četudi bi bilo mogoče nastanek toče preprečiti, ni mogoče preprečiti močnega vetra in intenzivnih nalivov, ki v največ primerih naredijo največjo škodo," so poudarili.

Kakšno pomoč lahko pričakujejo kmetje?

Škoda po neurjih s točo je naravna nesreča, za katero je po njihovih pojasnilih od leta 2006 mogoče pridobiti pomoč v obliki sofinanciranja zavarovalne premije, zato zanjo v skladu z zakonodajo, ki ureja odpravo posledic naravnih nesreč, ni mogoče pridobiti sredstev iz proračunske rezerve.

Ministrstvo sofinancira preventivne ukrepe za preprečevanje oz. blaženje posledic naravnih nesreč. Sem sodijo ozaveščanje, usposabljanje in informiranje kmetov, tehnološka navodila in sofinanciranje zavarovalnih premij.

Letos je za sofinanciranje zavarovalnih premij namenjenih 3,85 milijona evrov. Lani se je sofinanciranje zavarovalnih premij zvišalo, in sicer za posevke, nasade in plodove na 50 odstotkov, za živali pa na 30 odstotkov.

Kmetje lahko za sofinanciranje zavarovalnih premij uveljavljajo tudi druge državne pomoči, npr. sofinanciranje iz občinskih sredstev, ki pa skupaj ne smejo presegati 65 odstotkov stroškov zavarovalne premije.

Zaščitna mreža in zavarovanje

Najboljši obrambi pred posledicami toče sta sicer zaščitna mreža in zavarovanje kmetijskih pridelkov pred točo. Vendar je zaščitne mreže mogoče uporabiti le v trajnih nasadih, predvsem sadovnjakih. Večji del na novo posajenih sadovnjakov že vključuje tudi postavitev mreže.

Postavitev zaščitnih mrež je podprta tudi z ukrepom programa razvoja podeželja, in sicer od 50- do 90-odstotno, kar je pomembna novost glede na zadnjo potrjeno spremembo programa razvoja podeželja. Višji delež podpore je za območja z omejenimi dejavniki za pridelavo, ekološko kmetovanje in kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila, kolektivne naložbe in mlade kmete.

Upravičen strošek za mrežo proti toči v intenzivnih nasadih je 31.000 evrov. Če se kombinira še s folijo za zaščito proti pokanju plodov, za višje rastoče rastline znaša 68.334 evrov, za nižje rastoče rastline pa 50.000 evrov. Javni razpis za pridobitev nepovratnih sredstev za ta namen bo predvidoma objavljen prihodnji petek.

Protitočna obramba

Ministrstvo je ob tem spomnilo še, da je junija podpisalo pogodbo za izvajanje protitočne obrambe na območju severovzhodne Slovenije v letošnjem letu. To izvaja Športno društvo Letalski center Maribor, ki je bilo izbrano na podlagi skupnega javnega naročila, h kateremu je pristopilo 58 občin.

Letalska obramba pred točo se izvaja v obdobju od 25. junija do 15. septembra. Branjeno območje zajema vseh 27 občin v statistični regiji Pomurje, vseh 41 občin v statistični regiji Podravje, občini Slovenske Konjice in Zreče iz savinjske regije in občino Podvelka iz koroške statistične regije.