Kot so sporočili z Zbornice komunalnega gospodarstva, ki združuje komunalna podjetja, ki opravljajo pogrebno in pokopališko dejavnost, so se pogrebni stroški z izvajanjem 24-urne dežurne službe zgolj prerazporedili, saj je pred uveljavitvijo gospodarske javne službe vse storitve opravilo drugo podjetje in jih tudi zaračunalo naročniku pogreba.

"V vsakem primeru pa naročnik pogreba za enake storitve plača enako ceno," poudarjajo in pojasnjujejo, da cene 24-urne dežurne službe določa državna uredba, izračunano ceno pa potrdi pristojni občinski organ.

V zbornici so spomnili, da morajo občine skladno z zakonom o pogrebni in pokopališki dejavnosti, sprejetim leta 2016, zagotoviti opravljanje 24-urne dežurne pogrebne službe na območju celotne občine. Osnova naloga je, da izvajalec gospodarske javne službe izvede prevzem vseh pokojnikov s kraja smrti ter jih pripelje do svojih poslovnih prostorov, v katerih ima možnost hranjenja pokojnikov do nadaljnjih postopkov.

"Ta služba zagotovlja, da je za vse pokojnike na območju občine poskrbljeno z visoko pieteto ter na enak način in za isto ceno, kar je osnovni namen vseh gospodarskih javnih služb. Pri tem je lahko kraj smrti kjer koli na območju občine – doma, v domovih starejših občanov, v bolnišnicah ali zaradi primera nezgodne smrti kjer koli drugje," izpostavljajo v zbornici, kjer so spomnili tudi na pojasnila gospodarskega ministrstva iz marca 2018, iz katerih izhaja, da se z dežurno službo preprečujejo morebitna nepietetna ravnanja izvajalcev pogrebne dejavnosti, npr. boj za pokojnike.

Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti po navedbah zbornice tudi nikjer ne določa, ali morajo dežurno službo izvajati javna podjetja ali neka druga podjetja. Določa zgolj, da morajo ti izvajalci izpolnjevati pogoje za izvajanje te službe ter da jim mora dovoljenje za opravljanje te službe podeliti občina.

"Dejstvo je, da se je v tem času, ko imamo v Sloveniji povečano umrljivost, pokazala tehtnost zahteve zakonodajalca, da mora posamezno podjetje, ki želi opravljati 24-urno dežurno službo ter na pietetni način prevzemati pokojnike s kraja smrti in jih pripeljati v primerne hladilne prostore, izpolnjevati določene minimalne tehnične pogoje. Razumljivo je, da so občine od svojih komunalnih podjetij zahtevale, da vse te pogoje izpolnjujejo," poudarjajo v zbornici.

To je sicer po navedbah zbornice povsem drugače pri nekaterih drugih pogrebnih podjetjih, ki poleg pogrebne dejavnosti na tržni način opravljajo še druge dejavnosti. "Pogrebna podjetja, ki ne izpolnjujejo vseh pogojev, sistemsko taktizirajo in želijo v bolnišnicah hraniti pokojnike do dneva kremacije ali pogreba. Vendar bolnišnice niso mestne mrtvašnice. Prav tako pa si tudi nihče ne želi, da bi ljudje pokojnike hranili v garažah, kar se je že dogajalo," so še dodali.