Kriza v zdravstvu se poglablja: primanjkuje družinskih zdravnikov, premalo je pediatrov, pa tudi ginekologov na primarni ravni. Težave so (pre)dolge čakalne dobe, zaradi staranja prebivalstva je vse več potreb po zahtevni oskrbi in obravnavi. Potrebujemo več denarja in več politične volje za rešitev situacije. 

Prizadevajo si za izločitev iz plačnega sistema javnih uslužbencev, da bi lahko nagrajevali zdravnike na najbolj odgovornih in zahtevnih delovnih mestih. Želijo ohranitev javnega zdravstvenega sistema, ki bo učinkovit, transparenten in dostopen. Pozivajo k takojšnji uveljavitvi obveznosti iz Modre knjige in po besedah predsednika sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides Konrada Kuštrina gre za pravice bolnikov in ne zdravnikov.

"Če zdravnik nima časa, ne more uresničiti pravic," je poudaril Kuštrin. Predsednik Študentskega sveta ljubljanske medicinske fakultete Klemen Petek medtem opozarja: "Lahko sklepamo, da so zdravniki očitno v tako hudi stiski, ker svojega dela ne morejo opravljati varno in v skladu z vsemi smernicami, ki zagotavljajo varno in dobro delo. Študenti tako situacijo vidimo kot klic na pomoč."

Za izboljšanje stanja predlaga ureditev delovnih pogojev, da bi trenutnim in bodočim zdravnikom omogočili, da vedno in povsod v državi lahko delajo varno in v skladu z najsodobnejšimi smernicami in najnovejšo medicino. "Da naši pacienti ne bodo depriviligirani ali obravnavani kakor koli slabše kot bolniki v drugih državah." Nujna in potrebna je tudi redna komunikacija in usklajevanje med vsemi odgovornimi – ministrstvoma za zdravje in visokošolstvo, zdravniško zbornico, medicinskima fakultetama, je še poudaril.

In na medicinsko fakulteto se lahko vpišejo le najboljši. "Omejitev vpisa na 150 mest je posledica zagotavljanja kakovosti študija. Študij namreč poteka v zelo majhnih skupinah. Večina ga poteka v bolnišnicah, največkrat v ljubljanskem kliničnem centru, kjer so omejene kapacitete (osebje in prostori). Kakovostnega pouka drugače kot v malih skupinah zaradi narave študija in dela ni mogoče organizirati (kakovost, varnost pacienta, prostorske kapacitete ...). Ko so vpis pred leti povišali na 220 (s 150), je kakovost pouka padla zaradi večjih skupin na vajah. V zadnjih letih v študentskem svetu ugotavljamo, da je številka 150 študentov optimalna za kakovostno izvedbo pouka," je pojasnil Petek.

Preden nekdo postane zdravnik, mora najprej doštudirati na eni najbolj zahtevnih fakultet. Študij traja šest let in večina ga zaključi v šestih letih in pol. Sledi nekajmesečno čakanje na polletni obvezni del sekundariata, po katerem mora doktor medicine opraviti strokovni izpit, s čimer pridobi poklicno kvalifikacijo zdravnik/zdravnica. Nato se zdravnik prijavi na razpis za specializacijo, ki je objavljen dvakrat letno, kar pomeni, da jih nekaj nato še nekaj mesecev čaka na objavo razpisa. Če zdravnik na razpisu ni uspešen, ni izbran za želeno specializacijo, mora počakati do naslednjega razpisa spet čez okoli pol leta. Specializacija traja od štiri do (največkrat) šest let, odvisno od specializacije in se zaključi s specialističnim izpitom. Izobraževanje od konca srednje šole do specialističnega izpita tako traja okoli 14 let.

Zahtevna fakulteta, na kateri lahko študirajo le najboljši. Dolgotrajno izobraževanje pred dejanskim začetkom opravljanja poklica. Oziroma bolje rečeno poslanstva zaradi Hipokratove prisege. Verjetno si takrat študenti niso mislili, da jih čakajo tovrstne preizkušnje. Želeli so le pomagati ljudem, reševati življenja v stabilnih, normalnih razmerah. Danes opozarjajo, da ne zmorejo. Da se ne morejo posvetiti bolnikom, da jih je premalo, da so izgoreli ali tik pred izgorelostjo. Kako bo z bolniki, če so bolni zdravniki, če boleha sistem?