Na ministrstvu za zdravje zagotavljajo, da se intenzivno ukvarjajo z napovedanimi odpovedmi družinskih zdravnikov in umikom soglasij za nadurno delo. "Aktualni minister za zdravje Aleš Šabeder je takoj ob nastopu mandata že pristopil k reševanju navedenega problema. Z željo pridobiti vse potrebne informacije in iskanjem rešitev se je srečal s predstavniki zdravstvenih domov, kjer je največje pomanjkanje zdravnikov. Sledila so srečanja s predstavniki koordinativnega telesa za reševanje problemov na področju osnovnega zdravstva in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in predstavniki sindikata Praktik.um," so sporočili. Minister za zdravje je med drugim naročil ZZZS, naj poišče rešitve za administrativno razbremenitev zdravnikov. V prihodnjih dneh lahko na Cekin.si preverite, kaj pravijo na ZZZS!

♦ Kakšni so ukrepi na primarni ravni?

→ Leta 2011 se je na področju družinske medicine začelo z uvajanjem tako imenovanih referenčnih ambulant družinske medicine. Zdravstvenemu timu v ambulantah se je za polovični delovni čas pridružila diplomirana medicinska sestra, ki svetuje pri preventivi, spremlja bolnike s stabilnimi kroničnimi boleznimi, opravlja preventivne preglede. V Sloveniji jih je trenutno 812 in rezultati analize o kakovosti njihovega dela iz leta 2017 so pokazali: naraščanje števila registriranih pacientov v referenčnih ambulantah ter visoko zadovoljstvo bolnikov in zaposlenih. Dejanski učinki sistematičnega dela z odraslo populacijo bodo vidni šele čez nekaj let, se zavedajo tudi na ministrstvu.

→ Vlada je potrdila dogovor, da lahko zdravniki zavračajo nove paciente, ko enkrat dosežejo 1895 glavarinskih količnikov, kar je meja, ki jo za leto 2019 določa podpisani Sporazum o začasni prekinitvi stavke. Ukrep, na podlagi katerega zdravnike z nadpovprečno veliko opredeljenih pacientov razbremenjujejo obveze po vpisu novih, pozdravljajo tudi v Zdravniški zbornici. Prav tako pričakujejo čimprejšnjo ustrezno ureditev modela financiranja v primarnem zdravstvu in opozarjajo na preobremenjenost, izgorelost, povečanje administrativnih del in staranje zdravnikov. Več o stališčih, mnenjih in predlogih Zdravniške zbornice glede krize v zdravstvu si lahko na Cekin.si preberete v prihodnjih dneh!

→ V letu 2013 je ministrstvo pripravilo javno mrežo primarne zdravstvene dejavnosti za področji ambulante splošne oziroma družinske medicine in pediatrije na primarni ravni. Upoštevalo je združen sistem glavarine, ki se meri s številom opredeljenih oseb in sistem glavarinskih količnikov kot uteži, ki so vezane na starostne skupine opredeljenih oseb. Cilj mreže je bil krepitev primarne ravni s povečanjem števila razpisnih mest za specializacije glede na potrebe prebivalcev, zagotavljanje enake dostopnosti do zdravstvenih storitev, uvajanje ukrepov za razbremenitev zdravnikov (referenčne ambulante, patronažne službe, učne ambulante).

Kadrovski cilj mreže je bil v obdobju 2014–2018 zagotoviti en tim ambulante družinske medicine oziroma pediatrične ambulante na 1500 prebivalcev. Za doseganje kakovosti in varnosti ter enake dostopnosti prebivalstva pa naj obremenitev zdravnika ne bi bistveno presegala 2000 glavarinskih količnikov. V času priprave mreže je bilo sicer ugotovljeno, da bi za doseganje cilja morali zagotoviti 1364 zdravnikov za območje celotne Slovenije, kar pomeni potrebo po dodatnih 318 družinskih zdravnikih v naslednjih petih letih. Zato je bilo v letih 2013 do 2018 skupaj razpisanih 566 specializacij iz družinske medicine.

Trenutni podatki glede na postavljen cilj kažejo (s ciljem en tim ambulante družinske medicine oziroma pediatrične ambulante na 1500 prebivalcev) primanjkljaj 200 zdravnikov družinske medicine. V sistemu je 297 specializantov, ki bodo postopoma nadomeščali upokojitve, pa tudi zasedali nova dodatna mesta oziroma dodatne programe družinske medicine. Če želijo doseči cilj do 2022, morajo razpisovati vsako leto približno 40 mest. Če je ciljni normativ 1500 glavarinskih količnikov, bi bilo za dosego cilja do leta 2022 treba razpisovati vsako leto približno 90 specializacij iz družinske medicine (ob pogoju, da so tudi vsa mesta zasedena).

In kakšen je odziv na razpisana mesta? V zadnjih letih je bil nad 90-odstotni, z izjemo leta 2015, ko je bil nižji in je znašal 77 odstotkov. V letu 2018 pa beležijo zelo nizko odzivnost na razpisana mesta specializacije družinske medicine, in sicer le 20 odstotkov. Na razpisanih 119 mest se je po preliminarnih podatkih prijavilo le 24 kandidatov, letos ni nič bolje ... Z namenom zagotovitve novih zdravnikov družinske medicine nameravajo letos skupno razpisati vsaj 95 mest za specializacijo iz družinske medicine. Ob spomladanskem razpisu je bil slab odziv. Razpisali so skupno 62 specializacij iz družinske medicine (45 za območje celotne države in 17 za posamezne izvajalce zdravstvene dejavnosti), javilo se je samo 12 kandidatov.

Težava je tudi, ker se zdravniki (predvsem družinski in pediatri) starajo; v zadnjem petletnem obdobju se je upokojilo 98 zdravnikov specialistov družinske medicine. Projekcije upokojevanja specialistov družinske medicine predvidevajo v letu 2019 in 2020 upokojitev 54 družinskih zdravnikov. Po podatkih Zdravniške zbornice je med družinskimi zdravniki in pediatri večina starejša od 50 let, nekateri pa delajo tudi še pri 70 letih zaradi zagotavljanja zdravstvene oskrbe otrok.

Število upokojitev specialistov družinske medicine (vir: register zdravnikov Zdravniške zbornice, stanje na dan 1. julij 2018):

Na ministrstvu medtem poudarjajo, da je v zadnjih letih število novih zaposlitev vseh zdravnikov v Sloveniji postopoma naraščalo, "in sicer za 2,3-kratnik: od 842 novih zaposlitev v letu 2013 do 1937 novih zaposlitev v letu 2017 in 1863 novih zaposlitev v letu 2018. Naraščalo je tudi število novih zaposlitev na področju primarne ravni, kjer navajamo število novih zaposlitev na naslednjih specialnostih: pediatrija, ginekologija in porodništvo, šolska medicina, splošna medicina, družinska medicina, otroško ter preventivno zobozdravstvo. Povečanje je bilo za 2,8-kratnik: od 239 novih zaposlitev v letu 2013 do 674 novih zaposlitev v letu 2017 in 532 novih zaposlitev v letu 2018. V teh letih se je povečal tudi delež zaposlitev na omenjenih področjih v primerjavi z vsemi zaposlitvami zdravnikov. V letu 2013 je bil delež zaposlitev na teh področjih 28 odstotkov vseh zaposlitev zdravnikov, v letu 2017 37 odstotkov in v letu 2018 29 odstotkov."

Najnovejši podatki kazalnika splošne in družinske medicine, ki so zaposleni v zdravstvu na 100.000 prebivalcev Slovenije na voljo za leto 2016, kažejo povečanje za skoraj šest dodatnih zdravnikov več na 100.000 prebivalcev kot leta 2014, kar predstavlja povečanje za 11 odstotkov zdravnikov splošne in družinske medicine na omenjeno število prebivalcev, so poudarili na ministrstvu. Uredili so tudi izenačitev plač specializantov, ne glede na dolžino trajanja specializacije. Zato je specialist družinske medicine v istem plačnem razredu kot kolegi, ki opravljajo drugo specializacijo.

→ Julija 2017 je bil sprejet zakon, po katerem se pri načrtovanju specializacij upošteva potrebe izvajalcev zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe, potrebe prebivalcev, mrežo javne zdravstvene službe in podatke iz registra zdravnikov. Preneseno v prakso - razpišejo toliko specializacij določene dejavnosti, kolikor zdravnikov z določenega področja bi potrebovali. Zakon je uvedel polletno dodatno usposabljanje (sekundariat) mladih zdravnikov, ki niso uspeli pridobiti specializacije. Prav tako se z namenom razbremenitve osebnih izbranih zdravnikov omogoča tudi specializantu družinske medicine, da lahko opredeljuje paciente. "Tako se razbremenjuje zdravnike specialiste na primarni ravni zdravstvene dejavnosti, prebivalcem pa se omogoča lažji in hitrejši dostop do zdravniških storitev," so prepričani na ministrstvu. Nadalje se v regijah, kjer je število zdravnikov pod povprečjem, omogoči pridobitev specialistov, specializantom pa se omogoči lažji prehod iz statusa specializanta v status specialista.

→ Zakon je na novo določil tudi zavezo izvajalcev zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe, za potrebe katerega je opravljal specializacijo zdravnik, na podlagi razpisa za izvajalca, da po zaključenem specialističnem izpitu zaposlijo zdravnike za najmanj enkratno časovno obdobje trajanja specializacije. Izvajalec zdravstvene dejavnosti, ki je podal potrebo po novem specialistu in za potrebe katerega je opravljal specializacijo zdravnik na podlagi razpisa za izvajalca, zdravnika specialista po končani specializaciji pa ne zaposli ali ga ne zaposli najmanj za enkratno časovno obdobje trajanja specializacije, mora v državni proračun povrniti vse stroške oziroma njihov sorazmerni del glede na obdobje trajanja zaposlitve, ki so nastali v zvezi s specializacijo, razen plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja zdravnika specializanta.

→ Nove zaposlitve v mreži javne zdravstvene službe so vezane tudi na nove zdravstvene programe in širitve obstoječih zdravstvenih programov, ki so dogovorjeni z vsakoletnim splošnim dogovorom. "Že v splošnem dogovoru za pogodbeno leto 2018 smo okrepili primarno zdravstveno dejavnost za 43 timov splošnih ambulant in 10 timov otroškega in šolskega dispanzerja v skupni vrednosti 3,6 milijona evrov. Prav tako je bilo v aneksu k splošnemu dogovoru v letu 2018 dodanih devet timov splošnih ambulant oziroma ambulant družinske medicine. Za leto 2019 se v okviru splošnega dogovora še povečuje število timov v splošni ambulanti za 32 timov in v otroškem in šolskem dispanzerju za 21 timov," so nanizali na ministrstvu.

→ Skladno z Resolucijo o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016–2025 "Skupaj za družbo zdravja" se pripravlja strategija razvoja osnovne zdravstvene dejavnosti v Sloveniji do leta 2025. Namen bo določiti ukrepe za ustrezno prilagajanje osnovne zdravstvene dejavnosti spremenjenim zdravstvenim potrebam prebivalstva v vseh življenjskih obdobjih. Zdravstvena oskrba bo vključevala več preventivne dejavnosti ter temeljila na skupnostnih pristopih in opolnomočenju pacientov. Strategija razvoja osnovne zdravstvene dejavnosti do leta 2025 bo izhodišče za spremembe v organizaciji dela, ki bodo vodile k bolj celoviti, kakovostni, povezani, koordinirani in s tem bolj integrirani zdravstveni oskrbi v osnovni zdravstveni dejavnosti. Strategiji bo sledil tudi akcijski načrt, so pojasnili na ministrstvu.

"Menimo, da smo z vsemi že navedenimi aktivnostmi in da bomo z nadaljnjimi aktivnostmi (povečanje razpisovanje specializacij upoštevajoč potrebe, širitev programov, sprejem strategije, itd.), ki so namenjeni krepitvi primarne ravni zdravstvene dejavnosti, izboljšali dostopnost do celovite, kakovostne in varne zdravstvene obravnave pacientov ter vzpostavili pogoje za njihovo opolnomočenje in upoštevanje njihovih pričakovanj," so prepričani na ministrstvu. "Naredili bomo vse, da bo zdravstvena oskrba naših državljanov nemotena in da bo primarno zdravstvo ostalo javno," so poudarili. Bo res? Oziroma, je res?