♦ Obremenjenost zdravnikov:

Med 21. februarjem in 21. marcem je Zdravniška zbornica Slovenije opravila anketo med 588 zdravniki na primarni ravni. Rezultati so pokazali, da ima največ (46,9 odstotka anketiranih) za obravnavo enega pacienta le do pet minut, če ne upoštevamo časa za administracijo. Pri pediatrih jih ima največ - dobra polovica (54,1 odstotka) - za enega pacienta od šest do osem minut brez upoštevanja časa za administracijo.

Družinski zdravniki obravnavajo dnevno po 60 pa vse tja do 80 in več pacientov, pravijo na zbornici. Na vprašanje "Koliko pacientov je mogoče dnevno kakovostno obravnavati (v polnem delovnem času) vključno z vso potrebno administracijo?" jih je kar 66,6 odstotka odgovorilo, da se številka giblje od 21 do 35 pacientov na dan. Slovenski družinski zdravniki tako obravnavajo v povprečju zelo pogosto dvakrat več pacientov, kot bi jih bilo po njihovem mnenju mogoče kakovostno obravnavati, pravijo na zdravniški zbornici. "Na vse Zdravniška zbornica Slovenije že vrsto let opozarja. Podaja tudi številne pobude na zdravstveno ministrstvo, kako je treba izboljšati zakonodajo, odpraviti administrativne ovire, da bi zdravniki lahko pacientom zagotavljali kakovostno oskrbo in bi zanje imeli tudi več časa. Za zdaj konkretnih ukrepov nismo opazili. Morda se bodo stvari premaknile z novim ministrom."

Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje pa pravijo, da ni tako zelo hudo, da ni tako malo časa za bolnika ...

♦ Čakalne vrste:

Na Zdravniški zbornici pojasnjujejo, da ne morejo vplivati na skrajšanje čakalnih vrst. "Čakalne vrste so posledica pomanjkanja programov in pomanjkanja denarja oziroma posledica političnih odločitev, koliko denarja bo za zdravstvene storitve namenilo. Razmere pa so še poslabšale nepremišljene spremembe zakonodaje v mandatu ministrice Milojke Kolar Celarc," so poudarili. Prav zaradi dolgih čakalnih vrst v javnem zdravstvu so leta 2017 naredili tudi anketo med zasebnimi zdravniki in zobozdravniki, ali bi bili tudi oni pripravljeni pomagati pri skrajševanju čakalnih dob.

Izkazalo se je, da bi zasebniki lahko, če bi Zavod za zdravstveno zavarovanje zagotovil dodaten denar tudi za izvajalce zunaj javne mreže:

► opravili 111 dodatnih specialistično ambulantnih programov, kar predstavlja sedem odstotkov obstoječih programov,
► opravili 51.297 dodatnih terapevtskih posegov, kar predstavlja 15 odstotkov vseh realiziranih bolnišničnih primerov v Sloveniji v letu 2016 in
► opravili 52.468 dodatnih diagnostičnih posegov.

Anketa je bila izvedena leta 2017 in doslej so bili tako imenovani dodatni programi za skrajševanje čakalnih dob v manjši meri in le izjemoma odobreni oziroma dodeljeni tudi zasebnikom. Čeprav so analize že večkrat pokazale, da so zasebniki dodatne programe izvedli v celoti, številni javni zavodi pa zaradi različnih razlogov niso uspeli zagotoviti 100-odstotne izvedbe dodatnih programov.

Direktor Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Marjan Pintar pravi, da bi šel bolnik na pregled tudi ob 3. uri zjutraj in da bi bili zdravniki pripravljeni delati tudi takrat:

♦ Zakaj ravno družinski zdravniki?

"Razmere v družinski medicini se slabšajo že vrsto let. Opozorila, ki so se vrstila, pa so bila vedno preslišana," pravijo na Zdravniški zbornici. Na drugi javni razpis za leto 2018, ki je bil objavljen oktobra lani, se je na 60 razpisanih mest, prijavilo le deset kandidatov, 50 mest za specializacijo iz družinske medicine pa je ostalo nezasedenih. Prav tako je bilo že aprila 2018. Ko je bil objavljen prvi javni razpis za specializacije v letu 2018, je bilo razpisanih 59 specializacij iz družinske medicine, zasedenih pa le 15. Letos ni nič bolje ... Z namenom zagotovitve novih zdravnikov družinske medicine nameravajo skupno razpisati vsaj 95 mest za specializacijo iz družinske medicine. Ob spomladanskem razpisu je bil slab odziv. Razpisali so skupno 62 specializacij iz družinske medicine (45 za območje celotne države in 17 za posamezne izvajalce zdravstvene dejavnosti), javilo se je samo 12 kandidatov.

"Da bi opozorili na problem, smo na zdravstveno ministrstvo ves čas podajali pobude za zakonske spremembe, na razmere opozarjali z novinarskimi konferencami in javnimi tribunami. Takratna ministrica Milojka Kolar Celarc je bila gluha za vse predloge zdravniške stroke. Prejšnji minister Samo Fakin je ustanovil delovne skupine, v katerih so sodelovali tudi predstavniki zbornice in nekatere spremembe sicer napovedoval, a ukrepi niso bili izvedeni. Preobremenjeni družinski zdravniki, ki so pogosto izgoreli, zato niso videli več rešitve. Prav zato so, da bi bili slišani pri politikih, napovedali tako skrajni ukrep – kot so kolektivne odpovedi delovnih razmerij," so pojasnili. "Obenem so zdravniki družinske medicine posamično zapuščali stroko in tako reševali svoj nevzdržni položaj ali pa so zaradi izgorelosti odhajali v bolniški stalež oziroma se tudi predčasno upokojevali," so dodali. Tudi anketa, ki jo je izvedla Zdravniška zbornica, kaže zelo zaskrbljujoč podatek: z izgorelostjo se je že srečalo kar 70 odstotkov družinskih zdravnikov.

Dosegli so, da zdravnikom s preveč pacienti ni treba sprejemati novih

Od aktualnega ministra Aleša Šabedra pričakujejo takojšnje ukrepanje. Eden od njih je zagotovo ukrep, na podlagi katerega so zdravnike z nadpovprečno veliko opredeljenih pacientov razbremenili obveze po vpisu novih. Prav tako pričakujejo čimprejšnjo ustrezno ureditev modela financiranja v primarnem zdravstvu.

Opozarjajo tudi na povečevanje administrativnih opravil (vodenje čakalnih in naročilnih knjig, pisanje in oddajanje e-napotnic in podobno) in neugodno starostno strukturo (staranje zdravnikov), ki pestijo bolj ali manj vse zdravnike na primarnem nivoju. Najbolj so po njihovem vedenju obremenjeni družinski zdravniki in pediatri, med katerimi je večina starejša od 50 let, nekateri pa delajo tudi še pri 70 letih zaradi zagotavljanja zdravstvene oskrbe otrok. Pri zobozdravnikih je predvsem zelo močno izpostavljen problem administrativnih bremen zaradi naročilnih in čakalnih knjig, saj je sistem povsem neživljenjski in prenormiran, so pojasnili.

Zakaj med najbolj plačanimi praviloma ni družinskih zdravnikov?

Na vprašanje, zakaj med najbolj plačanimi zdravniki ni družinskih zdravnikov, temveč so kirurgi, drugi specialisti, ki naj bi nekateri delali celo po 17 ur dnevno, na Zdravniški zbornici odgovarjajo: "Zdravniki so po zakonu dolžni zagotavljali zdravniško oskrbo prebivalcem Slovenije. Pogosto je za zagotavljanje 24-urnega zdravstvenega varstva v bolnišnicah in na urgencah potrebno dežurstvo, ki so ga zdravniki dolžni opravljati. Zavrnejo ga lahko šele po 55. letu. Kako v praksi izvajalci (zdravstvene ustanove) to zagotavljajo in kako rešujejo problem pomanjkanja osebja, lahko pojasnijo le konkretni izvajalci. Zagotovo pa so zdravniki, ker jih je premalo, marsikje in marsikdaj preobremenjeni, kar se kaže tudi v podatkih o izgorelosti."

In kaj je rešitev za zdravstvo? Kaj bi morali takoj narediti?

"Ministrstvo za zdravje bi moralo pričeti sistematično urejati sistem na način, da bi se o vseh ukrepih posvetovala in jih uskladila z zdravniško stroko pred oblikovanjem in sprejemom. Predlogov, kaj je treba izboljšati in kako, imajo na ministrstvu Zdravniške zbornice več kot dovolj," so odgovorili. Res upamo, da bodo našli skupni jezik.