Zagotavljanje zdravstvenega varstva zaposlenih predstavlja pomembno dolžnost delodajalcev na področju varnosti in zdravja pri delu in zdravstveni pregledi morajo po obsegu in načinu ustrezati tveganjem za varnost in zdravje pri delu pri konkretnem delodajalcu in na konkretnem delovnem mestu. 

Navedeno pomeni, da mora delodajalec zagotoviti zdravstveni pregled, s katerim se ocenjuje zdravstvena ogroženost delavca, ko ukrep izhaja iz ocene tveganja oziroma ko je to določeno s predpisi. Pregled je tudi obvezen, če ga narekujejo posebne zdravstvene zahteve delovnega mesta, na katerem delavec opravlja delo, in delodajalec v izjavi o varnosti z oceno tveganja in na podlagi strokovne ocene izvajalca medicine dela določi posebne zdravstvene zahteve, če jih morajo zaposleni izpolnjevati za določeno delo, v delovnem procesu ali za uporabo posameznih sredstev za delo, so razložili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Preventivne zdravstvene preglede delavcev urejajo Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev in Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). ZVZD-1 določa, da mora delodajalec delavcem zagotoviti zdravstvene preglede, ki ustrezajo tveganjem za varnost in zdravje pri delu, delavec pa ima na drugi strani pravico do zdravstvenega pregleda, ki ustreza tveganjem za varnost in zdravje pri delu, ter dolžnost, da se odzove na zdravstveni pregled. 

Med predpisi, ki določajo obveznost pregledov, je na primer na področju pisarniškega dela tudi Pravilnik o varnosti in zdravju pri delu s slikovnim zaslonom. Po njem je kot delavec opredeljena vsaka oseba, ki pri delu najmanj polovico polnega delovnega časa uporablja računalniško opremo z zaslonom in ki ji je delodajalec dolžan zagotavljati zdravstveni pregled oči in vida.

Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev določa vrste, obseg in vsebino preventivnih zdravstvenih pregledov ter način in roke za opravljanje pregledov. Konkretne roke delodajalcu predlaga specialist medicine dela, prometa in športa, v Pravilniku pa so predvideni tako predhodni kot obdobni zdravstveni pregledi, ki so bodisi preventivni bodisi usmerjeni. 

Predhodni preventivni zdravstveni pregled opravi zaposleni pred prvo zaposlitvijo in po prenehanju opravljanja določenega dela na določenem delovnem mestu za več kot 12 mesecev. Obsega podatke o zdravstvenem stanju, osnovni pregled (teža, telesna višina), osnovne preiskave krvi in urina, testiranje osnovnih vidnih funkcij in preiskavo sluha s šepetom, druge usmerjene preglede in preiskave, ki so potrebni za ugotovitev zdravstvenega stanja delovne zmožnosti glede na dejavnike tveganja pri delu (zahteve, obremenitve in škodljivosti pri delu) in zdravniško spričevalo z oceno izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo. Delodajalec nima vpogleda v diagnoze in ugotovitve o zdravstvenem stanju, temveč prejme zgolj obvestilo, ali je delavec delo sposoben opravljati ali ne. 

Zdravniški pregledi so bodisi pred zaposlitvijo bodisi obdobni, usmerjeni, odvisno od delovnega mesta in zdravstvenega stanja zaposlenega. Obseg pregleda in preiskav je obvezen za delo na vsakem delovnem mestu in pregled morajo opraviti vsi, ki jim delodajalec zagotavlja delo, tako redno zaposleni kot tudi študentje, dijaki, osebe na delovni praksi in na delu zaradi usposabljanja. 

Za dela, pri katerih ni posebne nevarnosti za zdravje, ter denimo za študente in dijake lahko praviloma zadošča tudi zdravniško potrdilo, medtem ko je za delovna mesta, na katerih so zaposleni izpostavljeni posebnim tveganjem, potreben celostni pregled. 

Samozaposleni pa ne sodi med delodajalce, čeprav ni v celoti izključen iz obveznosti zagotavljanja varnega in zdravega dela. Zakon za samostojne podjetnike sicer ne določa obveznosti izvajanja zdravstvenih pregledov, a v določenih primerih (glede na tveganja in nevarnosti pri opravljanju dela) so zdravstveni pregledi smiselni tudi zanje.

Stroške zdravstvenih pregledov nosi delodajalec

Za zagotovitev varnega in zdravega dela, pa tudi za zdravniške preglede je odgovoren delodajalec, ki tudi nosi stroške zdravstvenega pregleda. 

"Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu delavcu ne sme povzročiti finančnih obveznosti, prav tako pa zdravstvene posledice opravljanja dela ne smejo prizadeti delavčeve plače ter posegati v njegov z delom pridobljeni materialni in socialni položaj. Tako kot drugi ukrepi zagotavljanja varnega in zdravega dela so tudi zdravstveni pregledi delavcev, ki temeljijo na oceni tveganja, strošek delodajalca," so pojasnili na ministrstvu za delo. 

Cena zdravniških pregledov je sicer odvisna od obsega preiskav in pregledov, ki jih izvedejo za določeno delovno mesto, in dogovora med delodajalcem in izvajalcem medicine dela.

Kazni za kršitelja, ki delavca ne pošlje na redni preventivni pregled, znašajo od 2000 do 40.000 evrov za delodajalca in od 500 do 4000 evrov za odgovorno osebo delodajalca, delavec pa se lahko obrne na Inšpektorat za delo, če mu delodajalec ne zagotavlja varnega in zdravega dela. "Predlagamo, da delavec na to opozori delodajalca ali obvesti predstavnika delavcev. Če delodajalec vseeno ne zagotovi takšnega varnostnega ukrepa, se lahko zahteva nadzor pristojne inšpekcije," pravijo v pristojnem inšpektoratu. 

Obenem lahko zaposleni tudi odkloni delo, kadar je delodajalec opustil svoje dolžnosti v zvezi z usposabljanjem za varno delo, zdravstvenimi pregledi in obveznostmi v zvezi z obveščanjem in seznanjanjem delavcev.

Sicer pa v Letnem poročilu za leto 2020 med drugim opozarjajo, da obsegi opravljenih zdravstvenih pregledov pogosto ne ustrezajo tveganjem za varnost in zdravje pri delu na delovnih mestih ali v delovnih okoljih, da se zelo redko izvajajo zdravstveni pregledi glede posebnih zdravstvenih zahtev, tudi zato, ker so v izjavi o varnosti z oceno tveganja zelo redko določeni, in da tudi dijakom in študentom delodajalci pogosto ne zagotavljajo preventivnih zdravstvenih pregledov, kar prav tako velja, če opravljajo nevarnejša dela, čeprav samo občasno. 

Nadalje ugotavljajo, da delodajalci periodičnih zdravstvenih pregledov ne izvajajo v rokih, ki so opredeljeni v internih aktih, ampak te pogosto prekoračijo celo za več mesecev. Tudi predhodnih zdravstvenih pregledov, s katerimi se skladno s predpisi o varnosti in zdravju pri delu ugotavlja zdravstvena zmožnost delavcev za opravljanje dela, ne izvajajo skladno z veljavno zakonodajo, temveč pogosto šele po nastopu dela.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!