Spričo trenutne plinske krize, ko ugibamo, koliko časa nam bodo lahko nemoteno dovajali energente, gre toliko bolj premisliti, kako naj izgradimo, nadgradimo ali preuredimo domač sistem centralnega ogrevanja, ki bo upošteval tako dolgoročnost rešitve kot tudi predvidene stroške porabe energentov.

Primerjali smo stroške energentov, pa tudi stroške investicije pri menjavi ali izgradnji ogrevalnega sistema. Cene različnih energentov se zaradi različnih vzrokov pogosto spreminjajo, zato smo želeli ugotoviti, kateri način ogrevanja je najugodnejši.

Za izhodišče smo vzeli ceno koristne energije, pridobljene kilovatne ure, ki jo posamezen energent proizvede.

Pri pripravi pregleda smo upoštevali štiri najbolj razširjene načine ogrevanja, to so ogrevanja z zemeljskim plinom, s kurilnim oljem, z električno energijo in s priklopom na sistem daljinskega toplovodnega ogrevanja iz centralne toplarne.

Ogrevanja z lastnim kuriščem na premog ali drva nismo upoštevali, saj so takšni sistemi precej individualno izgrajeni, nepoenoteni, razen tega pa so tudi energenti dostikrat pridobljeni iz lastnih virov (gozd).

Bojan Dajčman, direktor podjetja DA-BO Mont s.p., je za portal Cekin.si povedal, da je proračun za povprečno enodružinsko hišo, ki ima med pet in sedem radiatorjev, med 8.000 in 10.000 evrov. V to ceno so zajeti tako vsi stroški dela, izgradnja sistema kot tudi nakup potrebne opreme in material, od gorilnika, radiatorjev, cevi, cisterne do materiala drobne potrošnje.

Razlike v ceni med sistemom ogrevanja s plinom ali kurilnim oljem naj bi bile po Dajčmanovih besedah zelo majhne. Celoten strošek izgradnje ogrevalnega sistema se sicer izračuna individualno glede na zahteve sistema in želje naročnika. Če pa bi se odločili le za predelavo kurilnega sistema glede na način ogrevanja (zemeljski plin ali kurilno olje), pa bi bil strošek posega v sistem ogrevanja med 3.500 do 5.500 evrov, pri čemer cena zajema peč (kurišče), ustrezen gorilnik in seveda delo strokovnjaka.

Renato Vrečar iz podjetja Weishaupt d.o.o., ki se ukvarja s prodajo ogrevalnih sistemov, tako plinskih kot tudi oljnih gorilnikov, pravi, da so kupci do novega leta kupovali večinoma plinske sisteme, zaradi množičnega poročanja o plinski krizi pa v zadnjih dneh prodajajo praviloma oljne gorilnike, kar odraža zaskrbljenost ljudi pri oskrbi in dobavi zemeljskega plina kot primarnega ogrevalnega energenta. Primerjava cen obeh tipov gorilnikov se nagiba v korist ogrevanja s kurilnim oljem, saj je cena oljnega gorilnika 582 evrov, plinskega pa 992 evrov.

Z Elektra Ljubljana so nam pojasnili, da se cena za kilovat električne energije po novem izračunava kot seštevek več postavk. Oskrba z električno energijo vključuje uporabo elektroenergetskih omrežij, dobavo električne energije, mesečno nadomestilo dobavitelja in trošarino ter je sestavljena iz:

+ stalnega mesečnega prispevka za moč za uporabo elektroenergetskih omrežij, ki je odvisen od moči omejevalca toka oziroma od nazivne moči obračunskih varovalk

+ spremenljivega zneska za uporabo elektroenergetskih omrežij na podlagi količin v času visoke tarife (VT), nizke tarife (NT) ali enotne tarife (ET)

+ spremenljivega zneska za električno energijo na podlagi količin v času VT, MT ali ET

+ mesečnega nadomestila za pokrivanje dobaviteljevih stroškov poslovanja, kar znaša 0,70 € na merilno mesto na mesec

+ trošarina, ki znaša 0,001 €/kWh

= osnovna oskrba.

Odjemalci lahko izbirajo med večtarifnim načinom merjenja oziroma obračunavanja porabljene električne energije, praviloma po večji (VT) in manjši (MT) dnevni tarifi, ter enotarifnim načinom merjenja oziroma obračunavanja po enotni dnevni tarifi (ET).

Tako je cena za eno kilovatno uro v visoki tarifi 0,11298 evra in v nižji tarifi 0,06947 evra.

Čas višje tarife je od ponedeljka do petka od 06.00 do 22.00.

Čas nižje tarife oziroma t. i. »poceni toka« je od ponedeljka do petka med 22.00 in 06.00 naslednjega dne. Prav tako je nižja tarifa v veljavi ob sobotah, nedeljah in dela prostih dnevih od 00.00 do 24.00.

Cene so povzete po cenikih naslednjih dobaviteljev energentov:
- za zemeljski plin po Istrabenz plini d.o.o.
- za kurilno olje po Petrol d.d.
- za električno energijo po Elektro Ljubljana d.d.
- za toplovod po Energetika Ljubljana d.o.o.

Seveda je končna cena ogrevanja odvisna tudi od fiksnih mesečnih stroškov in izkoristka, ki ga ogrevalni sistem omogoča. Tako je na primer izkoristek za zemeljski plin pri peči z atmosferskim ali prisilnim vlekom nekje od 85–95-odstoten, pri kondenzacijski peči, ki uporabi še dodatno toploto dimnih plinov, pa tudi do 107 odstoten.

Če povzamemo: pri trenutnih cenah se izkaže, da je glede na same cene energentov še vedno najdražje ogrevanje z električno energijo v času visoke tarife, na drugem mestu pa je ogrevanje z zemeljskim plinom. Sledi ogrevanje z električno energijo v času nizke tarife, nato s kurilnim oljem, najcenejši pa je priklop na toplovodni sistem daljinskega ogrevanja iz centralnega sistema toplarne.

Pri morebitni menjavi kurilnega sistema, denimo pri prehodu s plina na kurilno olje, moramo upoštevati, da bi šele pri porabi 227 kWh privarčevali za kilski hlebec kruha, pri čemer cena menjave (od 3.500 do 5.500 evrov) sploh ni zajeta. Pričakovati pa je, da se bodo cene energentov ter pogoji dobave v prihodnje še spreminjali, pri tem pa ne pozabimo na dejstvo, da se najlažje in najbolj zanesljivo v naš dom 'priiskri' prav električna energija.