Po poročilu Združenih narodov moramo po hitrem postopku zmanjšati emisije toplogrednih plinov, da bi zajezili ali vsaj upočasnili globalno segrevanje ozračja, ki je v zadnjih letih že pustilo uničujoče posledice na ozračju, na pitnih vodah, na vseh živih bitjih, v rodovitni prsti ter ki brez primernih in odločnih ukrepov lahko vodi v naš propad. In del rešitve je ustvarjanje zelenih delovnih mest, ki so dobra za vse nas, za okolje in za gospodarstvo.

Zeleni poklici in okolju prijazno gospodarstvo so prihodnost v različnih sektorjih in v zadnjih letih se pospešeno ustvarjajo in razvijajo. Gre za različne panoge, od pridelovanja hrane, pa vse do obnovljivih virov energije in nekonvencionalnih goriv, zmanjševanja količine odpadkov, njihovega ločevanja in predelovanja, vnovične uporabe, popravil, trajnostnega podjetništva, razvoja trajnostnih in obnovljivih virov in tako naprej.

V prihodnost zremo tudi v Sloveniji, kjer je bilo konec januarja objavljeno javno povabilo za spodbujanje zaposlovanja na zelenih delovnih mestih. Za spodbude je skupno namenjenih 1,5 milijona evrov iz Sklada za podnebne spremembe, povabilo pa je odprto do 30. junija oziroma do porabe predvidenega denarja. Delodajalci, ki bodo izpolnjevali pogoje javnega povabila, bodo za zaposlitev brezposelne osebe na zelenem delovnem mestu za nedoločen čas prejeli 340 evrov mesečno v obdobju dveh let. V celoti to znese 8160 evrov za enega zaposlenega, in odvisno od skupnega števila zaposlenih lahko delodajalec pridobi do 10 subvencij. Več o javnem razpisu "Zelena delovna mesta 2021" lahko preberete TUKAJ.

In kaj so zelena delovna mesta, za katera je moč pridobiti subvencijo? Na teoretičnem nivoju ni enotne definicije zelenega delovnega mesta, saj različne institucije uporabljajo svoje opredelitve, so pojasnili na Zavodu za zaposlovanje in na okoljskem ministrstvu. "V javnem povabilu za zelena delovna mesta smo za praktično opredelitev pripravili merila, ki vzpostavljajo široko definicijo. Merila vključujejo pet kriterijev: poklic in aktivnosti zaposlenega ter dejavnost in proizvode ali storitve delodajalca, kot dodatno možnost pa trajnostne certifikate, ki jih ima delodajalec. Izbrani poklici in izbrane dejavnosti so kategorizirani v tri kategorije, glede na njihov prispevek k trajnostnemu razvoju oziroma – z drugimi besedami – glede na "odtenek njihove zelenosti", in delodajalec mora v seštevku točk pri petih kriterijih doseči prag za izbor," so pojasnili. Po njihovih navedbah med najbolj zelene poklice spadajo na primer gozdarji, strokovnjaki za varstvo okolja, razvrščevalci odpadkov in obdelovalci lesa, med srednje zelene inženirji strojništva, krovci in mizarji, med manj zelene pa denimo različni poklici v (zelenem) turizmu. 

Spodbude za zelena delovna mesta so pri nas letos na voljo prvič in tudi v svetovnem merilu je Slovenija med prvimi, kjer se neposredno, s finančnimi subvencijami države, spodbuja zaposlovanje na zelenih delovnih mestih, so sporočili z Zavoda za zaposlovanje. Odziv na razpis za subvencije je po njihovih ocenah dober, sploh zaradi negotovosti ob pandemiji, saj so že v prvem tednu prejeli devet ponudb za 11 delovnih mest. "Zelo veliko je tudi vprašanj delodajalcev, ki jih zanimajo spodbude, kar je tudi razumljivo, ker gre za povsem nov program subvencij," so poudarili.

In zakaj so ravno letos prvič razpisali tovrstno pomoč države? "Pobuda je prišla z ministrstva za okolje in prostor, natančneje s Sklada za podnebne spremembe. Projekt je bil načrtovan že pred pandemijo, upamo pa, da bo, glede na trenutne razmere, prispeval tudi k bolj zelenemu okrevanju po pandemiji," so izpostavili. Obenem so poudarili, da je poleg novega zaposlovanja na zelenih delovnih mestih pomembna tudi "ozelenitev" že obstoječih delovnih mest, "saj je način, kako se blago in storitve proizvajajo, bistven za soočanje s podnebno krizo". 

Zelena so torej lahko delovna mesta v širokem spektru sektorjev, od pridelovanja hrane, pa vse do poklicev, ki se ukvarjajo z obnovljivimi viri energije in nekonvencionalnimi gorivi, vsem pa je skupno, da so okolju prijazna. V številnih panogah že obstajajo, mnoga še nastajajo, se razvijajo, se uvrščajo med poklice prihodnosti. Med panogami, ki se uspešno prilagajajo "zeleni resničnosti" z največjim potencialom za ustvarjanje zelenih delovnih mest, so energetika s solarno, vetrno in drugo trajnostno energijo, vse bolj iskana in zaželena kmetijstva z ekološko pridelavo, avtomobilska industrija s hibridi in električnimi vozili in podobno.

"Zeleno" je nuja. Ključna so vlaganja v podjetja z ekološkimi delovnimi mesti, kjer nastajajo novi poklici, kjer skrbijo za okolje, kjer dosegajo rast. Kjer nastaja prihodnost. Da, zelena delovna mesta so zagotovo pomemben vidik trajnostnega razvoja, saj lahko prispevajo k ciljem na področju podnebnih sprememb, ohranjanja narave in okolja ter k ustvarjanju novih delovnih mest in posredno tudi k aktivaciji brezposelnih oseb. S spodbudami želi država prispevati k ozelenitvi gospodarstva, k okrepitvi prizadevanja za učinkovitejšo rabo energije in virov ter k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. In tudi ključni cilji slovenskih spodbud so okrepiti kadrovske moči v zelenem gospodarstvu, varovanju okolja in narave ter drugih trajnostnih aktivnostih.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!