Ženske na vodilnih mestih

Na vodilnih mestih so ženske še vedno v manjšini, vendar se njihov delež tudi v tej skupini počasi povečuje. Po podatkih mednarodno primerljivega raziskovanja Aktivno in neaktivno prebivalstvo je bilo v Sloveniji v 2019 med menedžerji in menedžerkami 40 odstotkov žensk. S tem podatkom se je Slovenija med preostalimi članicami EU-28 uvrstila na četrto mesto (za Latvijo, Poljsko in Švedsko).

Delo od doma

Pomemben vidik usklajevanja poklicnega in družinskega življenja je delo z delovnim časom, krajšim od polnega, pa tudi možnost opravljanja dela od doma. V Sloveniji je v letu 2019 delalo od doma 20 odstotkov delovno aktivnih žensk, kar nas je uvrstilo malo nad povprečje celotne EU. V Evropski uniji je običajno ali včasih (v 2019) delalo od doma 16 odstotkov delovno aktivnih žensk, največ na Nizozemskem in Švedskem (več kot tretjina), najmanj pa v Bolgariji (1 odstotek) in Romuniji (2 odstotka delovno aktivnih).  

Odsotnost z dela

V "običajnih" razmerah je med ženskami največ odsotnosti z dela zaradi dopusta, bolezni ali poškodbe ter zaradi materinskega oz. starševskega dopusta, pravijo v statističnem uradu. Kategorija "čakanje na delo" je bila v obdobju pred pandemijo in v času nekoliko sproščenih ukrepov za zajezitev epidemije v 3. četrtletju 2020 bolj izjema. Od vseh delovno aktivnih žensk, ki so bile v tem času odsotne z dela, jih je bilo namreč "na čakanju" 4 odstotke.

V prvem valu epidemije je bilo med aprilom in junijem 2020 na čakanju na delo nekaj manj kot polovica vseh delovno aktivnih žensk, ki so bile takrat odsotne z dela iz različnih razlogov. V 4. četrtletju 2020, v drugem valu epidemije, je bil njihov delež ponovno večji: na čakanju na delo je bilo 27 odstotkov z dela odsotnih delovno aktivnih žensk. Tudi v tem četrtletju je bil to, tako kot v 2. četrtletju 2020, najpogostejši razlog za odsotnost z dela. 

Usklajevanje dela in družinskega življenja

Med starejšimi od 19 let so tri od štirih mame, med temi pa je največ takih, ki so mame dvema otrokoma, ugotavlja statistični urad. Primerjali smo stopnje delovne aktivnosti žensk, starih 15–64 let, z dvema otrokoma v evropskih državah, in ugotovili, da je bila Slovenija v 2019 med vsemi članicami EU-28 prav v vrhu. V 2019 je bilo v Sloveniji delovno aktivnih 88 odstotkov žensk z dvema otrokoma, sledila je Švedska s 87 odstotki. 

Stopnja delovne aktivnost je v Sloveniji visoka tudi med ženskami z enim ali tremi in več otroki. Tudi po vrednosti teh dveh podatkov sodi Slovenija med prve tri države članice EU.

Tretjina delovno aktivnih žensk v Evropski uniji, ki skrbijo tudi za družino, po njihovi oceni iz 2018 ni imelo večjih težav pri usklajevanju dela in družinskega življenja. Med preostalimi, ki pa so se pri tem srečevale z določenimi omejitvami, jih je imelo v večini držav, tudi v Sloveniji, največ težav zaradi nepredvidljivega urnika dela.

Brezposelnost

Stopnja brezposelnosti med ženskami je tudi v zadnjem času tako kot v običajnih razmerah v prejšnjih letih nekoliko višja kot med moškimi. V 4. četrtletju 2020 je bilo brezposelnih 5,7 odstotka aktivnih žensk in 4,6 odstotka aktivnih moških.

Vir podatkov: statistični urad