
Po nedavno objavljenih podatkih Statističnega urada Slovenije (Surs) je bilo leta 2020 med vsemi zaposlenimi v Sloveniji okoli 42.500 strokovnjakov za informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT). Vendar pa veliko večino (83 odstotkov) predstavljajo moški, le okoli 17 odstotkov pa je žensk.
V evropskem merilu je Slovenija sicer še vedno nad povprečjem. Evropska komisija namreč vsako leto predstavi rezultate držav članic (Women in Digital Slovenia, Scoreboard) in pregled stanja, ki obsega 12 kazalnikov v okviru treh področij: uporaba interneta, internetne uporabniške spretnosti, strokovna znanja, spretnosti ter zaposlovanje na tem področju. "Iz kazalnikov izhaja, da se Slovenija v letu 2020 glede zastopanosti žensk v IKT-poklicih (specialistične spretnosti in zaposlovanje) uvršča na 10. mesto, kar je višje od povprečja EU. Vlada si prizadeva, da bi se ta številka še izboljšala, kar želimo doseči predvsem s spodbujanjem mlade generacije," pravijo na ministrstvu za javno upravo (MJU), ki je pristojno ministrstvo za področje IKT.
Zato so tudi ob letošnjem svetovnem dnevu telekomunikacij in informacijske družbe, ki je potekal 17. maja, za temo izbrali prav spodbujanje žensk oziroma deklet na tem področju. Kot pravijo na MJU, je digitalizacija poleg raziskav, razvoja in inovacij eden od ključnih dolgoročnih dejavnikov rasti produktivnosti. Zato je za dvig digitalnih kompetenc in digitalno preobrazbo nujno ozaveščanje o pomenu znanja digitalnih in kibernetskih veščin, tudi s pomočjo konkretnih praktičnih izkušenj.
Na MJU so v skladu z Deklaracijo ženske v digitalnem svetu (Women in Digital) vzpostavili kontaktno točko, ki spodbuja in uresničuje ukrepe za oblikovanje nacionalne strategije za spodbujanje udeležbe žensk pri digitalni preobrazbi, spodbujanje izdajateljev televizijskih programov za pozitivno javno podobo žensk, vzpostavljanje evropskega dneva deklet in žensk na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij, spodbujanje podjetij k boju proti spolni diskriminaciji pri delu in spolno bolj uravnoteženo sestavo odborov in organov, ki se ukvarjajo z digitalnimi vprašanji.
Čeprav so ženske od začetka veliko doprinesle k razvoju računalništva in programiranja, so si to polje v zadnjih desetletjih nekako "prilastili" moški. Ženske, ki delajo na tem področju, pa so pogosto slabše plačane za isto delo, zasedajo nižje položaje in imajo manj možnosti za napredovanje kot njihovi moški kolegi. Kot nam je že pred časom zaupala programerka in raziskovalka Alja Isaković, se dogaja, da ravno zaradi "pomanjkanja raznolikosti v IT-podjetjih hitro pridemo do tega, da je kultura v IT-podjetjih pogosto precej neprijazna do žensk (in tudi drugih manjšin, seveda). To se kaže že v tem, kako so napisani oglasi za delo, v vsakodnevnih malih interakcijah v pisarni".
"Evropska komisija opozarja in poziva države članice, da aktivno pristopijo k zmanjšanju razlik med spoloma, saj noben poklic ne bi smel izbirati spola ali obratno. Dejstvo je, da osnove programiranja postajajo del funkcionalne pismenosti in povpraševanje po STEM-kadrih (znanost, tehnologija, inženirstvo in matematika) vsako leto naglo raste, pa vendar večina deklet med 13. in 17. letom starosti izgubi zanimanje za računalništvo, čemur je treba dati posebno pozornost," opozarjajo na MJU.

Se ženske res ne vidijo v tem poklicu, ali je to zgolj mit?
V Sloveniji so v zadnjem desetletju potekala različna prizadevanja, da bi več žensk navdušili za delo na področju IKT. Dobrih praks je v Sloveniji veliko, so poudarili na ministrstvu, kjer želijo tudi sami biti zgled.
"V okviru Ministrstva za javno upravo (Direktorata za informatiko, Direktorata za informacijsko družbo in organa v sestavi ministrstva – Uprave za informacijsko varnost) je zaposlenih približno 70 žensk, ki so specializirane za področje IKT, kar pomeni, da imajo izobrazbo, kompetence, znanje in izkušnje, ki so potrebne za posamezno delovno mesto na omenjenem področju. Prepričani smo, da so lahko ženske v digitalnem svetu in IKT-poklicih enako uspešne kot moški, ter si želimo, da bi se jih za to poklicno pot v prihodnje odločilo še več," pravijo.
V Sloveniji na splošno še vedno velja prepričanje, da je programiranje zahtevno in dolgočasno ter rezervirano za posebneže, pa ugotavlja Brigita Dane, vodja projektov pri Zavodu za medgeneracijsko sodelovanje Simbioza. "Sistemske ovire, pomanjkanje dostopa do orodij in izobraževanj ter vpliv kulture, ki vztrajno zavrača in ignorira sposobnost deklet v računalništvu oziroma znanosti nasploh, igrajo pomembno vlogo pri odvračanju in odločitvah deklet za vstop v digitalni svet. Po drugi strani pa zagotovo tudi samo neravnovesje med spoloma na področju informacijskih tehnologij in znanj odvrača dekleta od vstopa v IKT-industrijo," poudarja.
Poleg tega Danetova meni, da na to, da se dekleta ne vidijo v teh poklicih, vpliva tudi dejstvo, da je izobraževanje na področju računalništva oziroma programiranja redko ponujeno v osnovnošolskih učilnicah. Še manj pa se vse skupaj osredotoča na dekleta. "Prav raven osnovne šole pa je tisto okolje, v katerem je moč narediti aktivne korake naprej k digitalni transformaciji, saj je nanj mogoče najlažje vplivati, ne samo z ozaveščanjem o pomenu znanja digitalnih in kibernetskih veščin, pač pa predvsem s konkretnimi orodji in pristopi učenja (v našem primeru programiranja in učenja logičnega razmišljanja), ki bodo pripomogli k razvoju ne le logičnega, ampak tudi prilagodljivega razmišljanja, ki ga prihodnost pravzaprav zahteva že danes," poudarja.
Začeti je treba že od malih nog
Z namenom dodanega ozaveščanja in izobraževanja mladih o digitalnih veščinah na ministrstvu sodelujejo z zavodom Simbioza. Prav socialno podjetje Simbioza v Sloveniji vodi več projektov na področju IKT-izobraževanja pripadnic ženskega spola. Konec junija načrtujejo delavnico za dekleta od 10 do 14 let. "Zanje bomo pripravili brezplačni dogodek oziroma delavnico "Girls Do Code", na kateri bodo dekleta spoznala svet programiranja in logičnega razmišljanja, se seznanila z varnostjo na spletu ter se srečala z inženirko, ki jim bo predstavila ta poklic in približala delo, pri katerem so pomembna IKT-znanja. Prizadevali si bomo, da bi s tovrstnimi delavnicami lahko nadaljevali tudi jeseni in v letu 2022," pravijo na MJU.

Dekleta med 10. in 11. letom pa se lahko prijavijo tudi na brezplačno učenje osnov programiranja in logičnega mišljenja, ki poteka na 30 izbranih krajih in na 30 izbranih šolah po Sloveniji. Cilj je v projekt vključiti okoli 300 deklic.
Kot nam je pojasnila vodja projektov pri Simbiozi, projekt "Girls Do Code" poteka že drugo leto zapored. "Začeli smo v preteklem šolskem letu s pilotno izvedbo programa, v katerega je bilo vključenih 112 deklic iz petih ljubljanskih šol. V šolskem letu 2020/2021 smo v projekt vključili šole iz vseh slovenskih regij."
V okviru projekta dekleta spoznavajo osnovne koncepte programiranja, metode reševanja problemov, izvajajo in razvijajo lastne projekte in igre ter se učijo varne uporabe interneta, dela v ekipi ter razvijajo inovativnost in ustvarjalnost. "Dekleta se učijo programiranja v okolju code.org, kjer pridobijo osnovna znanja programskih konceptov. V ta namen smo izobrazili tudi 25 trenerjev (učitelji na šoli, mladi iz lokalnega okolja), ki so po uspešnem izobraževanju prejeli tudi certifikat Microsoft Innovative Teacher. Certificirani trenerji so pod našim mentorstvom in učnim načrtom izvajali oziroma še vedno izvajajo (do konca šolskega leta) 22-urno izobraževanje," je projekt predstavila Danetova.
"V prihajajočem šolskem letu bomo s projektom seveda nadaljevali in skušali v projekt pridobiti nove šole oziroma deklice, hkrati pa bomo izobraževanje nadaljevali z deklicami, ki so bile že vključene v projekt Girls Do Code," še dodaja.
A ne le deklice, v Simbiozi si prizadevajo tudi, da bi odrasle ženske razvile svoje digitalne spretnosti ter se usposobile za delo na področju informacijske podpore. Z iniciativo Work in Tech, ki poteka po 17 evropskih državah, tako od maja tudi v Sloveniji 120 žensk brezplačno razvija svoje digitalno znanje na spletnem tečaju. Udeleženke bodo pridobile tudi svetovno priznan Googlov certifikat Google IT Support Professional Certificate.
Komentarji (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV