Pred začetkom krize so bili krediti v švicarskih frankih nadvse ugodni. Referenčna obrestna mera je bila nizka, kuna je v primerjavi s švicarskim frankom dobro stala. Tisti, ki so se zadolževali za daljše obdobje in za višje zneske so zaradi naštetih ugodnosti in nižjih obrokov skorajda praviloma preslišali opozorila, da se lahko razmerja med valutami hitro porušijo in višina obrokov spremeni.

S pričetkom krize se je zgodilo ravno to. Kreditojemalci so lahko če nemo gledali, ko so se obroki za kredit vsak mesec višali. V Sloveniji je to občutil manjši del bančnih komitentov. Veliko jih je od reagiralo tudi tako, da so kredite poplačali in jih spremenili v evrske.

A pri naših sosedih je bila situacija malce drugačna. Več kot 100.000 ljudi ima kredite v švicarskih frankih, kar 75.000 teh kreditov je stanovanjskih. Obroki so se nekaterim kreditojemalcem v izredno kratkem času zvišali tudi za 100 odstotkov.

Obupani ljudje so ustanovili združenje Frank in proti osmim poslovnim bankam vložilo tožbo. Sojenje je trajalo kar leto dni, v spisu pa se je nabralo kar 2.500 strani dokaznega materiala. Po dolgih mesecih pravdanja je končno padla sodba: banke naj bi kršile hrvaški zakon o zaščiti potrošnikov, ker so obrestne mere menjale ne transparentno. Obrestne mere in vsakič novi obroki kreditov so se praviloma izračunavali po internih pravilnikih bank, v katere pa kreditojemalci niso imeli vpogleda.

Tako so bili vsak mesec znova seznanjeni le z zneskom, ki so ga morali poravnati, ne pa tudi z metodo po kateri so banke do tega zneska prišle.

Bankam je sodišče tako ravnanje v bodoče prepovedalo, plačati pa morajo tudi 441.000 kun sodnih stroškov (okoli 60.000 evrov). A bistvo sodbe, ki zaenkrat še ni pravnomočna, je v tem, da bo kreditojemalcem omogočala individualne odškodninske tožbe, s katerimi si bodo lahko povrnili preplačana sredstva.

Tako bi se lahko v primeru, da se banke ne bi dogovorile za poravnavo, na osem poslovnih bank vsulo preko 100.000 tožb. Sodnik Radovan Dobronić, ki je del kariere preživel kot bančni uslužbenec, je banke pozval k poravnavi, ter jih zavezal k temu, da v 60 dneh klientom ponudijo preračunano glavnico v kunah ter fiksno obrestno mero, ki naj bi bila enaka tisti iz začetka odplačevanja kredita.

Zaradi odločitve sodišče je zagrebška borza prekinila trgovanje z delnicami treh bank, ki jih zadeva omenjena sodba.