Pravijo, da sta v odnosih najpomembnejša prvi in zadnji vtis. Torej, kako se predstavimo na začetku in kako odidemo. Velja tako za osebne odnose, predvsem pa za poslovne. Kaj poveste in kakšen vtis pustite na razgovoru za službo, je odločilno pri tem, ali boste službo dobili ali ne. Kako podjetje zapustite, pa lahko vpliva na vaše prihodnje poslovne podvige. Čeprav lahko o odpovedi razmišljamo že dalj časa in čakamo na tisto kapljo čez rob, pa je dobro vedeti, na kaj je treba biti pozoren, ko damo odpoved.

Kako odidemo iz podjetja, je še kako pomembno. Pogosto se namreč zaposleni ne zavedajo, da lahko z načinom, kako odidejo, škodijo svojemu poslovnemu ugledu.

Kaj napisati v odpovedi in česa ne?

Namen pisne odpovedi je jasen – svojo voljo izraziti črno na belem, na uradnem dokumentu, v katerem delodajalcu sporočimo, da podjetje oziroma delovno mesto zapuščamo z določenim dnem. Američan Gary Burnison, izvršni direktor podjetja Korn Ferry, je za CNBC delil svoje mnenje o tem, kakšna je učinkovita odpoved. Njegov jasen nasvet je: Manj je več. Toda v več kot 20 letih poslovne poti je ugotovil, da večina ne zna napisati dobre odpovedi. Večino odpovedi, ki jih je v vseh teh letih prejel, je v grobem razdelil v tri kategorije:

1. Rušenje mostov: Pogosto zaposleni odidejo, ko imajo že vsega dovolj, ko odnosi niso razčiščeni ali celo v jezi. Takrat se odločijo, da dajo odpoved, na list papirja pa izlijejo ves svoj gnev in nemalokrat gredo čez mejo dobrega okusa. Podrobno opišejo vse svoje negativne izkušnje s podjetjem in morebiti navržejo še kakšen piker komentar proti šefu. Toda, tudi če so okoliščine, zaradi katerih ste se odločili, da zapustite delovno mesto, resnično slabe, naj pisna odpoved ne bo priložnost za obračunavanje. Zelo verjetno je, da si boste s tem zaprli vrata za kakršno koli prihodnje sodelovanje. Nikoli pa ne vemo, kdaj bomo potrebovali referenčno pismo od starega delodajalca, pa tudi kdaj se lahko znova znajdemo v istem delovnem okolju z ljudmi iz stare službe. Prav tako pa se morate zavedati, sploh, če še naprej delate v isti stroki, da se vodilni iz različnih podjetij poznajo in se kdaj posvetujejo tudi o potencialnih novih zaposlenih. Ne rušite mostov za seboj. Če morate bes, ki se je nakopičil v vas zaradi stare službe, spraviti iz sebe, lahko vse napišete na papir – vendar ga ne pošljite! Pisanje občutkov vsekakor deluje terapevtsko, a naj se ti občutki ne znajdejo v odpovedi.

2. Podrobno pojasnjevanje razlogov za odhod: Ne glede na razlog vašega odhoda – nova, boljša priložnost ali osebni razlogi – v pisni odpovedi ne razpredajte obširno o tem, zakaj zapuščate podjetje. O tem se lahko podrobneje pogovorite s svojim nadrejenim, pojasnite mu/ji svoje razloge in če je mogoče, se pogovorite o možnosti za morebitno vrnitev. A ne pozabite, da tudi nadrejenemu niste dolžni pojasnjevati vseh najmanjših podrobnosti.

3. Preskopo pismo: Čeprav se je treba držati pravila "manj je več", to ne pomeni, da v pisni odpovedi ne poveste ničesar. Torej, odpoved naj ne bo le en stavek, v katerem piše: "Dajem odpoved in moj zadnji delovni dan je naslednji petek." Tudi s takšno odpovedjo pošiljate sporočilo o sebi – da ste leni in neprofesionalni, lahko pa se jo razume tudi kot pasivno agresivnost.

Kakšna je dobra odpoved?

Dobra odpoved je jasno, strnjeno pismo, v katerem ohranjamo dostojanstveni ton. V njem naj bodo vse pomembne informacije: da dajete odpoved z določenega delovnega mesta in datum, ko začne teči vaš odpovedni rok. Ton pisma naj bo pozitiven in vljuden. Omenite lahko, kaj boste od tega delovnega mesta odnesli in za kaj ste hvaležni.

Prav tako je dobro, če v pismu zapišete, kako boste poskrbeli, da bo vaše delo nemoteno teklo naprej – komu boste predali svoje zadolžitve in se ponudite za morebitno podporo v prehodnem obdobju. S tem boste pri delodajalcu, tudi če so se v dolgih letih nabrale zamere, pustili dober končni vtis. Kako odidete, je pogosto še bolj pomembno od tega, kako pridete v podjetje.

Če ste se odločili, da boste dali odpoved, je dobro, da se o tem najprej pogovorite s svojim nadrejenim. Sporočite mu svojo namero, pojasnite razloge in skušajte skupaj narediti načrt za zadnje dni na vašem delovnem mestu. Sledi pisna odpoved, ki jo oddate osebno delodajalcu, ponavadi v kadrovsko službo ali pa kar nadrejenemu. Lahko pa odpoved pošljete tudi s priporočeno pošiljko s povratnico. Zadnji delovni dan pa je dobro, da se od nadrejenih in sodelavcev osebno poslovite.

V mislih imejte odpovedni rok

V pisni odpovedi ni treba omenjati odpovednega roka. Ta je pogosto omenjen v pogodbi o zaposlitvi ali pa veljajo minimalni zakonski roki. V primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delovno razmerje dejansko preneha po poteku odpovednega roka. Vse do takrat pa ste še vedno zaposleni in se morate držati pogodbe. Odpovedni rok začne teči naslednji dan po vročitvi odpovedi.

Zakonsko določen minimalni odpovedni rok, v primeru, da poda delavec redno odpoved, je 15 dni, če je delavec pri delodajalcu zaposlen manj kot leto dni, in 30 dni, če je zaposlen več kot leto dni.

Pogodba o zaposlitvi, kot rečeno, pa lahko določa daljši minimalni odpovedni rok, vendar največ 60 dni. Če je v pogodbi določen daljši odpovedni rok od zakonsko določenega minimalnega, se upošteva odpovedni rok iz pogodbe o zaposlitvi.

Zakonodaja omogoča tudi, da se delavec in delodajalec dogovorita o ustreznem denarnem povračilu namesto dela ali celotnega odpovednega roka.

Kdaj prideta v poštev sporazumna odpoved in izredna odpoved?

Če bi radi, da delovno razmerje preneha še pred potekom odpovednega roka, se lahko z delodajalcem pred odpovedjo pogovorite o možnosti, da bi pogodbo prekinili s sporazumom. V primeru sporazumne odpovedi pogodbe o zaposlitvi namreč delavcu pripada denarno nadomestilo za primer brezposelnosti – vendar se mora na Zavodu za zaposlovanje prijaviti in vložiti zahtevo za uveljavitev pravice v 30 dneh po prenehanju obveznega zavarovanja. To pravico lahko koristijo vsi, ki so dobili sporazumno odpoved in so bili pred tem zaposleni najmanj devet mesecev v zadnjih 24 mesecih (pri mlajših od 30 let najmanj šest mesecev v zadnjih 24 mesecih). Nadomestilo za brezposelnost lahko prejemate od dva do 25 mesecev – odvisno od starosti in delovne dobe.

Delavec pa se lahko odloči tudi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, po kateri mu delovno razmerje preneha takoj in se lahko takoj prijavi na zavod za denarno nadomestilo za brezposelnost. Vendar, za izredno odpoved morajo biti podani določeni razlogi, ki so zapisani v zakonu – med drugim denimo, da mu delodajalec več kot dva meseca ni zagotavljal dela in mu ni izplačal zakonsko določenega nadomestila plače, da mu delodajalec vsaj dva meseca ni izplačeval plače ali pa je bila ta bistveno zmanjšana, ali pa da mu delodajalec ni zagotavljal varnosti in zdravja pri delu kljub predhodnemu opozorilu delavca. Preden pa delavec poda izredno odpoved, mora delodajalca pisno opomniti na izpolnitev obveznosti in o kršitvah obvestiti inšpektorat za delo. Če delodajalec v roku treh delovnih dni po prejemu pisnega opomina ne odpravi nepravilnosti, lahko delavec poda izredno odpoved.

Kaj je še dobro vedeti?

Delavci in delodajalci se morajo držati odpovednih rokov oziroma dogovora ob odpovedi. V nasprotnem gre za kršitve odpovednega roka, ki se lahko dokazuje po sodni poti. Denimo, delodajalec ne sme delavcu postaviti dodatnega odpovednega roka v času, ko že teče odpovedni rok. S tem namreč krši zakonodajo, saj je bila pogodba o zaposlitvi že odpovedana.

Delavec, ki poda redno odpoved, ni upravičen do odpravnine in nadomestila za brezposelnost. 

V primeru izredne odpovedi pa je upravičen tako do odpravnine kot tudi do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka (torej najmanj en mesec).

Še ena stvar, na katero mora biti zaposleni, ki želi podati odpoved, pozoren: vračilo regresa. Če namreč podamo odpoved, potem ko smo prejeli polni regres, moramo po zakonu delodajalcu vrniti sorazmerni delež. Tega izračunamo tako, da celoten znesek regresa delimo z 12 meseci – pripada nam le toliko, kolikor mesecev smo bili zaposleni pred prenehanjem delovnega razmerja.