Po ocenah je v letu pred korono (2019) po svetu potovalo okoli 1,5 milijarde ljudi. Več kot 270 milijonov ljudi pa je živelo v državah, ki niso njihove matične države. Nato se je razširil novi koronavirus in večina potovanj in migracij se je ustavila. Toda, medtem ko je večina "navadnih smrtnikov" doživela precejšnje omejitve glede potovanj in selitev v druge države, se je za številne z debelimi denarnicami lani svet celo nekoliko bolj "odprl", saj so si dobesedno kupili t. i. zlati vizum ali celo zlati potni list. 

Povpraševanje po tovrstnih privilegijih se je v času pandemije le še povečalo, še posebej pri tistih bogataših, ki prihajajo iz držav s "šibkejšimi" potnimi listi in držav, ki jih je covid-19 bolj prizadel. Nekatere države, kot so Združeni arabski emirati in Rusija, so pandemijo izkoristile za priložnost, da uvedejo svoje investitorske programe za pridobitev zlatega vizuma ali državljanstva. 

Na tem trgu pa so med najbolj zaželenimi zlati vizumi držav članic Evropske unije, saj imetniku in njegovim družinskim članom omogočajo prosto gibanje znotraj Schengenskega območja, vanj pa so vključene tudi nekatere države, ki niso članice EU (Islandija, Lihtenštajn, Norveška, Švica, Monako, San Marino, Vatikan). Če država omogoča, da vlagatelj po določenem času pridobi celo državljanstvo članice EU, pa se mu svet še bolj odpre, saj EU potni listi ponavadi omogočajo brezvizumska potovanja v več kot sto držav po svetu. 

Kaj je zlati vizum in kakšne investitorske programe ponujajo države?

V grobem lahko investitorske programe, ki jih ponujajo države, razdelimo na zlate potne liste (pridobitev državljanstva po investitorski poti), zlate vizume (pridobitev dovoljenja za prebivanje po investitorski poti) in hibride, kjer investitorji najprej pridobijo takojšnje dovoljenje za bivanje, nato pa zaprosijo za državljanstvo, ki ga prav tako lahko pridobijo po hitrejši poti kot navadni prosilci. 

Obstaja več tipov investicij in vsaka država, ki ponuja takšne programe, določi svoja pravila in višino investicije za pridobitev zlatega vizuma oziroma zlatega potnega lista. Tako lahko denimo zahtevajo, da investitorji vlagajo v določene vladne sklade ali državne obveznice, v nakup določenih nepremičnin (ponavadi v okviru vladnih projektov), ali pa da svoj denar vložijo v določen posel (pogosto gre za specifično industrijo) in ustvarjanje določenega števila delovnih mest. 

Ti programi so namenjeni bogatim tujcem, ki si želijo pridobiti pravico do prebivanja ali državljanstvo v določeni državi, če so za to pripravljeni del svojega denarja vložiti v to državo. Poleg vlagatelja dobijo zlati vizum tudi njegovi najožji družinski člani (zakonec in otroci). 

Pogosto je ne glede na investicijo zlati vizum časovno omejen, a ga lahko vlagatelji podaljšujejo, če vzdržujejo investicijo. V večini primerov ni nobenih posebnih zahtev glede tega, koliko časa mora prejemnik zlatega vizuma živeti v državi, da lahko zanj zaprosi. To pomeni, da se bogatašem ni treba dejansko preseliti v to državo in v njej bivati, razen v nekaterih primerih, če želijo pridobiti dovoljenje za stalno bivanje ali državljanstvo po investicijski poti.

V času gospodarskih kriz je trg zlatih vizumov vedno cvetel, tako je bilo tudi med finančno krizo leta 2008. Gre za poseben trg, kjer se specializirane agencije ukvarjajo s tem, da bogatim elitam svetujejo in pomagajo pri postopkih pridobivanja zlatih vizumov oziroma zlatega potnega lista. 

Katere evropske države ponujajo zlate vizume in potne liste?

Bogate elite lahko kupijo državljanstvo v šestih evropskih državah, od tega v treh članicah EU. Za določeno vrednost naložbe lahko namreč tujci kupijo državljanstvo Malte, Cipra (trenutno ustavljen program), Bolgarije, pa Črne gore, Turčije in Moldavije. Program zlatih vizumov ponujajo Nemčija, Španija, Portugalska, Grčija, Italija, Irska, Latvija, Malta, Nizozemska, Bolgarija in Združeno kraljestvo. 

Med najbolj zaželenimi lokacijami za tuje vlagatelje, ki se zanimajo za programe zlatega vizuma, je Grčija. Med drugim predvsem zaradi relativno nizkega vložka. Za pridobitev grškega zlatega vizuma lahko namreč tujci kupijo nepremičnino v višini najmanj 250.000 evrov. Zlati vizum lahko pridobijo tudi, če imajo najmanj 400.000 evrov bančnega depozita v grški banki, če vložijo najmanj 400.000 evrov v državne obveznice ali pa vložijo najmanj 250.000 evrov v strateško poslovno investicijo. Grčija, ki je lani zaznala upad prosilcev za zlati vizum, je pridobivanje vizumov tujcem zdaj še olajšala. Od letošnjega leta lahko namreč investitorji za grški zlati vizum zaprosijo na daljavo, ne da bi pri tem obiskali Grčijo. Prav tako lahko dobijo dokazilo o začetem postopku dobijo po pošti, certifikat pa velja kot začasno dovoljenje za bivanje.

Poleg Grčije je med tujimi investitorji, ki si želijo izboljšati svojo mobilnost, zelo priljubljen tudi program zlatega vizuma, ki ga ponuja Portugalska. Samo v lanskem letu je država izdala kar 1182 zlatih vizumov, od tega kar 296 bogatašem iz Hongkonga in Kitajske. Portugalska je program zlatih vizumov začela ponujati med gospodarsko krizo, do leta 2016 pa so izdali 2788 zlatih vizumov, od tega 80 odstotkov kitajskim državljanom. 

Lani je država samo s pomočjo tujih investicij v nepremičnine zbrala okoli 646,7 milijona evrov, kar je sicer za okoli 11 odstotkov manj kot leta 2019 (742 milijona evrov). Tovrstna vlaganja pa potiskajo cene nepremičnin na Portugalskem navzgor. Lani so se cene dvignile za 5,9 odstotka, kar je otežilo nakup nepremičnin predvsem lokalnemu prebivalstvu. 

Tujec lahko na Portugalskem pridobi zlati vizum že za 280.000 evrov, ki pa jih mora nameniti za nakup in obnovo stare nepremičnine na podeželju oziroma v manj razvitih krajih. Do portugalskega zlatega vizuma lahko investitorji pridejo tudi, če ustvarijo vsaj 10 delovnih mest; če kupijo nepremičnino v višini najmanj 500.000 evrov; če tja prenesejo kapital v vrednosti najmanj milijon evrov; če v javne ali zasebne znanstvene institucije vložijo najmanj 350.000 evrov za raziskave; če vložijo najmanj 250.000 evrov v umetniške in kulturne projekte, ki so pomembni za državo; ali pa če vložijo najmanj 500.000 evrov v investicijske sklade, ki razvijajo majhna in srednje velika podjetja. 

Malta, kjer so od leta 2014 "naprodaj" tako vizumi kot državljanstvo, ima precej stroga merila. Na leto lahko odobrijo le 400 "zlatih" državljanstev, država pa je število vseh zlatih potnih listov omejila na 1500. Tuji investitorji, ki si želijo pridobiti državljanstvo te države, morajo na Malti živeti. Kako dolgo morajo tam živeti, preden dobijo državljanstvo, pa je odvisno od višine naložbe. Najmanjša nepovratna naložba v državni razvojni sklad je 600.000 evrov, v tem primeru dobijo državljanstvo po treh letih bivanja. Če v državni razvojni sklad vložijo najmanj 750.000 evrov, lahko državljanstvo dobijo že po enem letu bivanja. Za vsakega družinskega člana morajo dodatno vložiti še 50.000 evrov. Prosilci za zlati potni list in njihovi družinski člani morajo opraviti strogo preverjanje, prav tako pa jih oblasti spremljajo še pet let po prejemu državljanstva. Bolj enostavna pot je pridobivanje zlatega vizuma, ki ga je moč pridobiti že za okoli 100.000 evrov. 

Evropska komisija je sicer oktobra lani proti Cipru in Malti začela postopke za ugotavljanje kršitev, saj naj bi državljanstvo tujcem ponujali brez dejanske povezave z državo. Ciper je nato s 1. novembrom ustavil svoj investitorski program.

Tudi Črna gora ponuja državljanstvo za investitorje. Njihov program je omejen na 2000 zlatih potnih listov in se bo iztekel konec letošnjega leta. Potencialni investitorji lahko črnogorski potni list, s katerim lahko brez vizuma potujejo tudi v evropske države, pridobijo, če investirajo najmanj 250.000 evrov v nepremičnine v manj razvitih območjih oziroma 400.000 evrov v nepremičnine v razvitih območjih. Poleg tega morajo v državno blagajno vplačati še 100.000 evrov stroškov.