Nadzor nad zlorabami turističnih bonov prvotno izvaja tržni inšpektorat, podatke pa si po potrebi medsebojno izmenjujejo s finančno upravo in tudi s policijo. Na finančni upravi preverjajo stanje v realnem času na podlagi podatkov v svojem informacijskem sistemu, ki je povezan tudi s knjigo gostov, ki se vodi pri policiji. In na policiji so tudi prejeli nekaj prijav, pri čemer se večina nanaša na uporabo bonov v imenu drugih oseb. V povezavi s tem obravnavajo sume storitve kaznivega dejanja goljufije, za katero je zagrožena do triletna zaporna kazen.

Pred nedavnim je prišlo do domnevne kraje turističnega bona. Kamničan je namreč želel rezervirati počitnice v Portorožu, pri čemer so ga obvestili, da je njegov bon nekdo že izkoristil. Sam ga ni izkoristil, prav tako ga ni na nikogar prenesel, je poročal spletni portal 24ur.com. "V zadnjem času se pojavljajo določene zlorabe pri unovčevanju turističnih bonov, in sicer prihaja do unovčevanja bonov upravičencev, ki za to sploh ne vedo. Torej gre za tako imenovano krajo bonov. Pojavljajo se tudi subjekti, ki v zameno za unovčen bon ponujajo upravičencu določeno vsoto gotovine," je opozorila v. d. glavne tržne inšpektorice Martina Gašperlin.

V zvezi s prenosi bonov do zdaj niso zaznali nepravilnosti, sicer pa na splošno prejmejo največ prijav, ki se nanašajo na zaračunavanje višje cene pri plačilu s turističnimi boni oziroma na unovčitev bona za neopravljeno storitev. Veliko jih odda tudi prijavo, ker ponudnik noče sprejeti bona. Na tržnem inšpektoratu pojasnjujejo, da nastanitveni obrati niso dolžni sprejemati bonov, zato svetujejo upravičencem, naj pred samo rezervacijo pri konkretnem ponudniku preverijo, ali sprejema bone ali ne.  

Določeni postopki na tržnem inšpektoratu še tečejo in inšpektorji zadeve še preverjajo. So pa do zdaj na področju turističnih bonov opravili 164 nadzorov. V tretjini primerov je bil postopek že ustavljen, ker niso ugotovili nepravilnosti. Za odpravo manjših nepravilnosti je bilo izrečenih 45 opozoril v inšpekcijskem postopku in 14 opozoril za prekrške. Globe za zdaj niso izrekli, je pa bil zaradi ugotovljenih kršitev izrečen en opomin. Če upoštevamo, da je bilo do zdaj unovčenih skoraj 921.000 bonov, ne moremo govoriti o pogostih težavah z zlorabami, goljufijami in izigravanji. Morda, ker je sistem dobro zasnovan in pa tudi ker so zagrožene denarne globe za goljufije s turističnimi boni visoke – od 200 do 600 evrov za fizične osebe in od 1200 do 40.000 evrov za pravne osebe.

Je možen "dobropis" turističnih bonov?

V primeru prenosa bona na drugo osebo ali koriščenja za mladoletno osebo s strani osebe, ki ni njegov zakoniti zastopnik, je treba izpolniti poseben obrazec. Stanje dobroimetja lahko spremljate in preverjate po mobilni aplikaciji eDavki, vpogled za svojega gosta pa imajo tudi nastanitveni obrati. Ob prijavi ponudniki lahko "rezervirajo" turistični bon, s čimer zagotovijo, da ga gost ne bi vmes kje drugje izkoristil. Podatke lahko v sistem vnašajo že med bivanjem gosta, vrednost od dobroimetja pa lahko odštejejo šele ob odjavi, torej šele po opravljeni storitvi.

Vseeno so določene nejasnosti in posamični poskusi. Na enem od družabnih omrežjih je bil denimo zapis uporabnice, da so ob odpovedi nastanitve želeli njeno številko EMŠO, da bi lahko ponudnik rezerviral njen bon in da bi ga lahko pokoristila pri njih v prihodnje, ko ga bo lahko. Sprašuje se, ali je tovrsten "dobropis" sploh dovoljen. "V zvezi z unovčevanjem bonov bi želeli še enkrat pojasniti, da je bon mogoče koristiti le za dejansko opravljeno storitev, torej za namestitev oziroma namestitev z zajtrkom, kar pomeni, da ga ni mogoče koristiti za storitev, ki (še) ni bila opravljena oziroma ki bo opravljena enkrat v prihodnosti. Prav tako z boni ni mogoče plačati avansov, turistične takse in ostalih doplačil," je poudarila prva tržna inšpektorica Gašperlinova.

"Najprej je treba poudariti, da je skladno z določbami Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije covid-19 turistične bone možno unovčiti le za opravljeno storitev nastanitve ali za nastanitve z zajtrkom," so pojasnili na Finančni upravi. Nadalje so razložili, da je bil na željo ponudnikov sicer vzpostavljen sistem, ki omogoča "rezervacijo" turističnih bonov njihovih bodočih gostov, ker se turistične storitve običajno opravijo po predhodni rezervaciji namestitve. "Za vpis podatkov o rezerviranem bonu je potreben vpis enotne matične številke osebe. Tak rezerviran bon se po opravljeni storitvi, za katero je bil izdan ustrezen račun, unovči v vrednosti, ki ustreza stroškom opravljene storitve, ki jo je možno plačati s turističnimi boni (nastanitev ali nastanitev z zajtrkom). Postopek rezervacije pa ni nujno potreben. Turistični bon lahko ponudnik storitve po opravljeni storitvi unovči tudi brez predhodne rezervacije bona. To je razlog, zakaj prihaja do razlik med ponudniki – določeni zahtevajo predhodno rezervacijo bona, drugi ne," so dodali.

"Stvar medsebojnega poslovnega odnosa med ponudnikom storitve in gostom, ki je rezerviral storitev, pa je, ali bo v primeru odpovedi rezervacije ponudnik zahteval plačilo določenega zneska. Le-to se mora izvesti z drugimi plačilnimi sredstvi. Ponudnik storitve pa je v primeru, da je bila ob rezervaciji storitve izvedena tudi rezervacija turističnih bonov, v primeru odpovedi rezervacije storitve dolžan sprostiti rezervirane bone," so še poudarili na finančni upravi. 

Na tržnem inšpektoratu se srečujejo tudi z različnimi življenjskimi situacijami, ki jih zakonodaja ni predvidela. Denimo z vprašanjem koriščenja bona, če gost ne pride kljub rezervaciji. Ocenjujejo, da ponudnik v takem primeru ne sme trgati sredstev z bona. "Glede na določbe zakona menimo, da je bon unovčljiv v primeru dejanske oprave storitve in ne kot zavarovanje plačila v primeru "no show" ali predčasnega odhoda. V takih primerih, glede na splošne pogoje posameznega ponudnika, ta seveda lahko zahteva plačilo, vendar ne iz naslova bona, temveč s plačilom s strani gosta," so zapisali.

Predvideno podaljšanje veljavnosti turističnih bonov

Država je razdelila bone 2,05 milijona Slovencem, med njimi je okoli 1,7 milijona polnoletnih prejelo bon v vrednosti 200 evrov, 350.000 mladoletnim pa pripada bon za 50 evrov. Do zdaj so jih izkoristili manj kot polovico in tudi zato je predvideno podaljšanje njihove veljavnosti do konca leta 2021.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!