Ugotovitve dvanajstih znanstvenikov iz vsega sveta, ki delujejo v okviru angleškega Inštituta za ekonomske zadeve, so pokazale, da ljudje občutek osebne sreče močno povezujemo z našim premoženjskim stanjem. Ovrgli so tudi trditev, ki jo je leta 1974 postavil znanstvenik Richard Easterlin, da občutek sreče zaradi denarja, pri določeni, dovolj veliki količini nakopičenega bogastva, počasi izgine in pridejo v ospredje druge stvari, kot je na primer zdravje.

Gospoda znanstveniki trdijo, da je zadeva čisto preprosta: več denarja imamo, bolj srečni smo. S tem so ovrgli tudi trditev, da naj bi se povezanost sreče in denarja nehala pri prihodkih 70.000 evrov na leto. To trditev so namreč pred dvema letoma postavili znanstveniki Univerze Princeton. Objavili so namreč, da ko služite toliko denarja na leto, lahko dobite celo povišico za 30 odstotkov, pa ne boste nič bolj srečni.

Glede na nove ugotovitve, ki so zapisane v poročilu z naslovom 'V iskanju sreče' (The Pursuit of Happiness) je vseeno, koliko denarja imate pred tem, če se vaše premoženje poveča za 20 odstotkov, bo večja tudi vaša sreča.

Raziskavo naj bi opravili v kar 140 državah in ugotovili, da ljudje povsod po svetu enako reagiramo na povišanje dohodkov. Z občutkom sreče.

Z rezultati raziskave zagotovo ne bodo zadovoljni tisti politiki, ki so se v času krize odločili javnost prepričati, da se prava sreča ne skriva v denarju. Angleški parlament bo namreč namenil kar 2,4 milijona evrov na leto, da bo izmeril, kako zadovoljni so Otočani s svojim življenjem in katere so tiste stvari, ki jih razveseljujejo.

Ob vsem tem se seveda postavlja vprašanje, kaj je to sreča, predvsem pa, kako jo izmeriti. Prvi poskusi merjenja sreče so namreč stari kar 40 let. Leta 1972 je kralj Butana Jigme Singye Wangchuck poskusil izmeriti srečo, saj se je odločil, da bo napredek države meril z bruto družbeno srečo.