Država se je ustavila zaradi covida-19. Mnogi v zdravstvu niso smeli delati dva meseca in številni bolniki so čakali oziroma še vedno čakajo na obravnave. Iz različnih vrst prihajajo opozorila o težavah zdravstvenega sistema, s katerimi so se soočali že prej, epidemija pa jih je le še poglobila.

Vrata so za dva meseca zaprli tudi vsi zobozdravniki in nujne zobozdravstvene ambulante so se opravljale v devetih zdravstvenih domovih po Sloveniji. Obravnavali so samo nujna stanja in vsi ostali pacienti so morali čakati na konec epidemije. "Očeta je začel konec marca močno boleti zob. Najprej nikakor ni mogel priklicati zobozdravnika za nujne zadeve, nato je na vrsto prišel šele po tednu dni. Vmes je trpel hude bolečine," je denimo sporočila bralka. In na žalost verjetno ni bil edini. Bolečina, ki jo je še moč nadzorovati s protibolečinskimi tabletami, namreč ne sodi med nujne storitve. 

Zobozdravniki so lahko v času epidemije namreč izvajali samo nujne zobozdravstvene storitve kot so denimo nujno puljenje zob, odprtje zoba, zaustavitev krvavitve, kronično vnetje ... In "nujno zobozdravstvo je v času epidemijo delovalo kontinuirano in dobro koordinirano. V nujnih zobozdravstvenih ambulantah je bilo od 16. marca do 10. maja obravnavanih več kot 12.600 pacientov. Razlog za nujno zobozdravstveno obravnavo je bil predvsem močan zobobol (huda stalna bolečina, ko analgetik več ne pomaga) in akutna infekcija. Čakalne dobe za obravnavo v primeru nujnih zobozdravstvenih stanj ni bilo, pacienti so bili obravnavani praviloma isti dan," so zatrdili na ministrstvu za zdravje.

Dejstvo pa je, da so v celotnem zdravstvu med epidemijo opravili manj storitev, zobozdravniki pa so opravljali zgolj nujne. In na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) se zavedajo in opozarjajo, "da se je dostopnost do nenujnih zdravstvenih storitev med epidemijo najbolj poslabšala prav v zobozdravstvu". Samo na na stomatološki kliniki ljubljanskega kliničnega centra, kjer so sicer opravljali nujne zobozdravstvene storitve, so denimo od začetka epidemije prenaročili okoli 7600 bolnikov, po podatkih ZZZS pa so zobozdravniki po vsej Sloveniji od januarja do julija 2020 izvedli 417.063 obravnav ali 31,53 odstotka manj v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta.

Zdaj hitijo nadoknaditi zamujeno. "Skladno z vladno uredbo se od junija 2020 dalje lahko izvajajo že vse zdravstvene storitve, zato ZZZS pričakuje, da se bodo zaostanki zaradi odpovedanih zdravstvenih storitev v času epidemije v čim večji možni meri zmanjšali do konca letošnjega leta. Prav v zobozdravstveni dejavnosti opažamo, da so se zaostanki začeli meseca junija in julija pomembno odpravljati. Tako je bilo v zobozdravstveni dejavnosti opravljenih junija letos za 23 odstotkov storitev več kot junija 2019 in tudi v juliju, in sicer za 18 odstotkov storitev več kot julija 2019," so sporočili.

A ni tako enostavno. Zaradi še vedno prisotnega novega koronavirusa in potrebnega razkuževanja za vsakim lahko sprejmejo manj bolnikov dnevno. Ob posebnih omejitvah, pod katerimi so znova zagnali vse zobozdravstvene storitve, bodo dnevno lahko obravnavali le sedem bolnikov, medtem ko so jih prej med 15 in 20, je konec maja na novinarski konferenci opozoril Predsednik odbora za zobozdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije, Krunoslav Pavlović. "Čas covida na žalost še traja. Ob prvem valu so bile vse ordinacije, razen vstopnih točk, zaprte in je bil dostop seveda otežen. Po odprtju ordinacij je dostopnost morda ponekod otežena, predvsem zaradi določenih zaščitnih ukrepov,  ki jih izvajamo v ordinacijah za paciente in zase. Tako lahko v enakem času obravnavamo manj pacientov," pa so opozorili v Strokovnem združenju zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije.

A prizadevajo si in so tudi pritiski, da naj opravijo karseda veliko storitev tudi za nazaj. Kjer je možno, zato zdaj izvedejo ob posameznem obisku več potrebnih storitev, na ZZZS pa tudi sicer pričakujejo, "da se bodo tudi vsi izvajalci zobozdravstvene dejavnosti ustrezno organizirali in do konca leta izvedli čim večji obseg programa zdravstvenih storitev, za katerega so se zavezali s pogodbo z ZZZS, in tako v največji možni meri odpravili "zaostanke", ki so nastali v času epidemije". Napovedujejo, da jim plačali le opravljene storitve, in poudarjajo, da so zobozdravniki v ordinacijskem času dve uri dolžni namenjati naročanju oziroma stiku z bolniki. V Zdravniški zbornici Slovenije pa jim odgovarjajo, da bi moral ZZZS za večjo dostopnost med drugim zagotoviti financiranje dodatnega kadra za naročanje, ki ne bi obenem sodeloval pri dejanskem zobozdravniškem delu, ampak bi deloval bolj administrativno. Zdravstvena blagajna v zobozdravstvenih ambulantah trenutno na primarnem nivoju namreč pokriva stroške le za eno srednjo medicinsko sestro in enega zobozdravnika. 

Največ pritožb zaradi odpovedi že dogovorjenih terminov

Zastopnica pacientovih pravic za ljubljansko regijo, Duša Hlade Zore, med epidemijo sicer ni prejela veliko pritožb. "Pacienti so se v glavnem pritoževali, da jih zobozdravniki v nujnih zobozdravstvenih ambulantah nočejo sprejeti, čeprav jih zob močno boli, temveč jim svetujejo tablete proti bolečinam. Do tega je prihajalo, ker bolečina, ki je obvladljiva s tabletami proti bolečinam, ni nujna zobozdravstvena storitev in je bil prvi nasvet zobozdravnika, naj pacient vzame tableto," je pojasnila.

Po preklicu epidemije in vzpostavitvijo vnovičnega delovanja zobnih ordinacij pa se je tudi pri njej povečalo število pritožb oziroma vprašanj pacientov, ki so potrebovali zobozdravnika. Zaradi ukrepov za preprečevanje okužb s koronavirusom so se namreč podaljšale čakalne dobe, hkrati pa so zobozdravniki postali težje dostopni, je opozorila. "Pritožbe, ki so jih pošiljali pacienti, so si bile bolj ali manj podobne. Bili so razočarani, ker so jim odpovedali že dogovorjene termine. Zanimalo jih je, kako se lahko naročijo, ali bodo in kdaj bodo vpisani v čakalni seznam, koliko čas bodo morali čakati, da dobijo nov datum," je opozorila.

Na zastopnico pacientovih pravic na Koroškem Mileno Pečovnik se je medtem že v času epidemije novega koronavirusa obrnilo več bolnikov z zobozdravstvenimi težavami, ki so imeli termine pri zobozdravnikih, a so zaradi epidemije odpadli. Bolniki do drugega zobozdravnika niso mogli, saj ni šlo za nujne primere, posledično pa so vseeno imeli dodatne zobozdravstvene težave, je povedala za STA. Prav področje zobozdravstva v regiji se ji zdi posebej problematično, saj po njenih podatkih nimajo vsi ljudje dostopa do zobozdravnikov.

Pri zasebnikih so krajše vrste, a si jih lahko privočijo samo premožnejši

Da, težave z dostopnostjo do zobozdravnika so bile marsikje že pred epidemijo. Nekateri so se in se še vedno zaradi dolgih čakalnih vrst ali nedostopnosti do "javnega" zobozdravnika raje odločajo za zasebnike, predvsem, ker prej pridejo na vrsto. Seveda se nanje obrnejo, da si jih lahko finančno privoščijo.

Lepi in zdravi zobje so namreč prestiž. Res deluje javno zobozdravstvo in veliko zobozdravstvenih storitev še vedno krije država, a nekaj jih je treba doplačati ali v celoti plačati tudi v javnem zobozdravstvu. In cene niso nizke. S cenikov samoplačniških storitev pri različnih in naključno izbranih zobozdravnikih je razbrati, da je treba za pregled odšteti med 15 in 30 evrov, medtem ko sta denimo zalivka ali rentgen nekaj deset evrov, prevleke, mostički, vsadki in druga protetika pa nekaj sto evrov. Za večje popravilo se zneski gibljejo nad tisoč in več evrov.

Pri "javnem" zobozdravniku in koncesionarju je treba doplačati tudi za nadstandardne storitve, med katere se recimo lahko šteje boljša, bela plomba, katere znesek doplačila je nekaj deset evrov, praviloma pa med 40 in 60 evrov. "Cene so odvisne od diagnostičnih in terapevtskih postopkov, od uporabe različnih aparatur in materialov ter znanja in veščin zobozdravnika," so pojasnili v Strokovnem združenju zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije.

Kakšni so ukrepi za izboljšanje dostopnosti do zobozdravstva?

"ZZZS za izboljšanje dostopnosti pacientov do zobozdravnikov letos plačuje dodatnih 48 zobozdravnikov iz ur oziroma 48 dodatnih ambulant v primerjavi z letom 2016. Glede na obstoječo košarico pravic menimo, da je potrebno še naprej širiti mrežo ambulant v zobozdravstvu in da je treba za to zagotoviti tudi dodatna finančna sredstva," so sporočili z ZZZS. Po njihovem mnenju je "ključno, da pacientom navkljub strogim zaščitnim ukrepom za preprečevanje covid-19 zagotovimo vse nujne in potrebne zobozdravstvene storitve s ciljem preprečitve srednjeročnega poslabšanja oralnega zdravja. Zavzemamo se za bolj celovito in integralno obravnavo pacientov, na primer, da se v okviru enega obiska izvede več storitev, kot pred epidemijo, če je strokovno možno." Poleg bolj celovite obravnave med drugim med predlogi naštevajo še stroškovno učinkovite obravnave, preprečevanje nepotrebnih storitev in nekritičnega napotovanja na sekundarno raven, uvajanje e-poslovanja ...

Nujne zobozdravstvene storitve sicer lahko vselej opravimo pri svojem zobozdravniku. Če jih potrebujemo izven njegovega ordinacijskega časa, se lahko obrnemo na dežurnega zobozdravnika. Med tednom nudijo nujno zobozdravstveno pomoč v zdravstvenih domovih in zasebniki s koncesijo ali brez nje času uradnih ur. Med vikendi, ob praznikih in v nočnih urah je manj zobozdravnikov, ki opravljajo nujne storitve, nočne zobozdravstvene storitve pa so v večjih krajih organizirane v dežurnih ambulantah. "Nujne storitve v zdravstvu je potrebno opraviti takoj oziroma najkasneje v roku 24 ur. Med nujne zobozdravstvene storitve štejejo predvsem huda vnetja in bolečine, krvavitve in poškodbe v predelu zob in ustne votline," so pojasnili na ZZZS. Nujne storitve, ki se opravijo v okviru dežurne službe, plača ZZZS v celoti, so dodali.

Ureditev zobozdravstva in zdravstva nasploh je dolgotrajen in zapleten proces, ki se ne more zgoditi čez noč. Sistem je zapleten, mnogo je deležnikov, interesov. Dejstvo je, da je bilo že pred epidemijo marsikaj narobe, zdaj so se že prej pereče težave le še poglobile. Duša Hlade Zore je denimo izpostavila, da zastopniki že dolgo opozarjajo predsvem na težave pri dostopu do endodontskih storitev, "za katere so čakalne dobe nedopustno dolge, pa ni zaznati izboljšav. Bolj dovzetni za opozorila in predloge zastopnikov so običajno izvajalci zobozdravstvenih storitev."

Iz zdravniških vrst je slišati prošnje za več kadra, več opreme, več denarja. "Država bi morala urediti zobozdravstveni sistem na način, da bi lahko državljani koristili vse zobozdravstvene kapacitete ne glede na njihov delovno pravni položaj ob ustrezni ureditvi zavarovanj in pravicami, ki izhajajo iz teh zavarovanj. Torej, zobozdravniki bi lahko bili zaposleni ali pa samostojni pravni subjekti, pri katerih bi državljan prejel zobozdravstveno storitev, račun pa bi v skladu s pravicami iz zavarovanj plačala zavarovalnica oziroma pacient, v kolikor storitev ne bi bila pravica iz zavarovanja. Nobenih omejevanj programov in storitev, kot to zdaj počne ZZZS in realno ovrednotenje storitev s strani zavarovalnic," so denimo poudarili v Strokovnem združenju zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije.

V pripravi je strategija ustnega zdravja, ki naslavlja tudi dostopnost do zobozdravstva. "Razpisane so bile koncesije za opravljanje javne zdravstvene službe na področju zobozdravstvene dejavnosti za specialnosti parodontologija/zobne bolezni in endodontija in na področju čeljustne in zobne ortopedije v zobozdravstveni dejavnosti," so pojasnili na ministrstvu za zdravje. Ključni dokument pa je sicer vsakoletni Splošni dogovor za pogodbeno leto, ki ureja obseg financiranja dejavnosti zobozdravstva v razmerju glede na potrebe prebivalstva po zobozdravstvenih storitev in končne finančne vzdržnosti sistema. Kakšen bo sprejet za prihodnje leto?

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!