Poslanstvo bitcoina

Ni slučaj, da se je prvi zapis o bitcoinu pojavil leta 2008, ko se je v Združenih državah Amerike začela velika finančna kriza, ki so jo zakuhale ameriške banke. Takrat je bil namen bitcoina ustvariti decentraliziran in neodvisen finančni sistem, ki bi omogočal neposredne transakcije med posamezniki brez potrebe po posrednikih, kot so banke ali druge finančne institucije. Bitcoin je bil zasnovan kot alternativa tradicionalnemu denarnemu sistemu, ki ga nadzorujejo centralne banke, in naj bi zagotovil večjo zasebnost, svobodo ter zaščito pred manipulacijami in inflacijo zaradi prekomernega tiskanja denarja. 

Takrat se je o bitcoinu govorilo kot o možni alternativi obstoječim fiat valutam, predvsem ameriškemu dolarju. Da se to v praksi ni nikoli zgodilo, je bilo več razlogov. En izmed njih je prav zagotovo visoka volatilnost cene. Če vemo, da vrednost bitcoina v enem dnevu lahko zaniha za nekaj 10 odstotkov, taka valuta zagotovo ni primerna za izvajanje plačilnih transakcij, saj bi bili deležniki izpostavljeni previsokemu valutnemu tveganju. Drugi, še pomembnejši razlog pa je, da ima bitcoin omrežje omejeno zmogljivost obdelave transakcij na sekundo, kar otežuje hitro in množično izvajanje transakcij. Čeprav so bile uvedene rešitve, kot je "Lightning Network", ki poskušajo izboljšati hitrost in stroškovno učinkovitost transakcij, bitcoin nikoli ne bo dosegel enakega obsega, kot ga dosegajo tradicionalni plačilni sistemi. 

Digitalno zlato

Potem ko je bil sprejet širši konsenz, da bitcoin nikoli ne bo nadomestil ameriškega dolarja in iz finančnih transakcij ne bo izrinil bank, se je začelo govoriti o bitcoinu kot o digitalnem zlatu. Za tradicionalni denar že desetletja ne velja več t. i. zlati standard. To pomeni, da centralne banke lahko denar tiskajo brez omejitev in s tem povečujejo denarno maso v obtoku, kar lahko vodi v inflacijo. Po drugi strani pa je bitcoin zasnovan kot deflacijsko sredstvo, saj se njegova ponudba ne more povečati čez že določeno mejo 21 milijonov.

In kje naj bi bile vzporednice med bitcoinom in zlatom z vidika zaščite premoženja pred inflacijo? Zlato je že stoletja uveljavljen ščit pred inflacijo. V nasprotju z denarjem je redek, težko ga je pridobivati, njegova ponudba pa je omejena. Vse to zlato daje notranjo vrednost. V času gospodarske negotovosti ali visoke inflacije cena zlata običajno raste, saj vlagatelji iščejo varna zatočišča. Tako se na primer zlato trenutno giba na zgodovinsko rekordnih vrednostih.

Na nasprotni strani imamo bitcoin, ki ima podobne značilnosti. Je redek. Proces nastajanja novih bitcoinov ("rudarjenje") je zapleten in zahteva veliko računalniške moči ter elektrike. Ponudba je omejena. Dodatno ima bitcoin v primerjavi z zlatom še nekatere pomembne prednosti. Ker je v digitalni obliki, ga je lažje prenašati kot zlato. Prav tako njegovo shranjevanje ne zahteva fizičnega prostora. Bitcoin je možno razdeliti na manjše dele in ga na tak način uporabljati v mikro transakcijah. Deljivost pri zlatu je omejena.  

Bitcoin kot ohranjevalec vrednosti?

Da pa bi lahko o bitcoinu govorili kot o učinkovitem orodju za boj proti inflaciji, bi ga morali presojati predvsem z vidika ohranjevalca vrednosti. Ravno zgodovinska stabilnost cen je ključna karakteristika, ki zlato postavlja v kategorijo ohranjevalcev vrednosti. Tukaj pa ima bitcoin v primerjavi z zlatom kar nekaj pomanjkljivosti, ki jih bo v prihodnje zelo težko odpraviti. 

Ena največjih slabosti bitcoina je njegova že omenjena volatilnost. Njegova vrednost lahko močno niha v kratkih časovnih obdobjih, kar pomeni, da vlagatelji tvegajo velike izgube v primeru padca trga. Vrednost zlata je zgodovinsko gledano bistveno bolj stabilna.

Druga pomembna pomanjkljivost bitcoina v primerjavi z zlatom je v njegovi zgodovinskosti in v sami inherentni vrednosti. Vrednost zlata izhaja iz njegove uporabe v industriji, nakitu in tehnologiji. Je otipljivo sredstvo, ki ga ljudje uporabljajo že tisočletja. Na drugi strani smo prvi bitcoin dobili šele leta 2009. In čeprav mu vedno več podjetij daje funkcijo ohranjevalca vrednosti, s tem ko ga imajo v svojih bilancah, je njegova uporaba še vedno precej omejena, njegova vrednost primarno temelji na zaupanju v tehnologijo in njegovo sprejemanje. 

Zlato ali "digitalno zlato"?

Glede na trenutne karakteristike, predvsem zaradi volatilnosti njegove cene, za bitcoin ne moremo govoriti kot o ohranjevalcu vrednosti. Mogoče se bo v prihodnje to spremenilo. Že danes vidimo, da je kripto trg vedno bolj povezan s tradicionalni finančni trgi: zvišanje ali znižanje obrestnih mer s strani ključnih centralnih bank se neposredno odraža na gibanje cen bitcoina in drugih kripto valut. Tega v preteklosti nismo bili vajeni. Tako bo čas pokazal, ali bo bitcoin tudi v prihodnje peljal neko povsem svojo pot, neodvisno od dogajanja v svetovnem gospodarstvu, ali pa bo cena bitcoina vedno bolj odraz ekonomskih kazalnikov iz realnega gospodarstva.  

Opozorilo: Članek ne predstavlja storitve investicijskega svetovanja. Vsebina ne predstavlja finančnih nasvetov, priporočil za nakup ali prodajo finančnih instrumentov, temveč je namenjena informiranju javnosti. Trgovanje predstavlja tveganje in lahko povzroči izgube.