Napovedi svetovalne družbe Juniper Research o skorajšnjem zlomu temeljijo na spremljanju borze kriptovalut, ki kažejo na spiralen padec vrednosti. "V prvem trimesečju 2018 je bilo opravljenih za 1,4 trilijone ameriških dolarjev (1,2 trilijone evrov) transakcij s kriptovalutami, medtem ko jih je bilo lani v celem letu 1,7 trilijona (1,5 trilijona evrov). Ampak v drugem trimesečju 2018 je število transakcij strmo padlo za 75 odstotkov na manj kot 355 milijard ameriških dolarjev (306 milijared evrov)," ugotavljajo v poročilu. In dodajajo, da v tretjem trimesečju letošnjega leta pričakujejo dodaten 47-odstotni padec v primerjavi s prejšnjim trimesečjem.

V poročilu razlagajo, da gospodarska nestabilnost praviloma spodbuja rast. A po podatkih Bloomberga niti omajani kitajsko-ameriški trgovinski odnosi in brexit niso spodbudili trgovanja s kriptovalutami. Lani na koncu leta je bilo skoraj 360.000, septembra letos pa samo še 230.000 dnevnih transakcij. Vrednosti dnevnih prenosov so padli s 3,7 milijarde (3,2 milijarde) na manj kot 670 milijonov ameriških dolarjev (580 milijonov evrov). 

Pri Juniper Research krivijo različne pritiske: od omejitve oglaševanj in bolj strogih pravil bank, držav in finančnih institucij pa vse do raznih manipulacij z vrednostmi. Lani je vrednost najbolj poznane kriptovalute bitcoin na primer zrasla za kar 1300 odstotkov. Čeprav je v prvem četrtletju 2018 drastično padla, pa je še vedno relativno visoka - 6.532 ameriških dolarjev (5.670 evrov).

In če se ji niso že pridružili, pa vsaj razmišljajo o tem. Kitajska vlada želi uporabiti tehnologijo veriženja blokov (blockchain). Upravljanje ogromne količine centraliziranih podatkov namreč terja veliko zaposlenih in po prepričanju kitajske vlade bi s pametno tehnologijo lahko avtomatizirali procese upravljanja s podatki. Tako bi zmanjšali stroške obdelovanja podatkov oziroma omilili potrebo po neskončnem širjenju računalniške opreme. 

V Arizoni medtem pripravljajo zakon, po katerem bi lahko državljani plačali davke s kriptovalutami; lani pa so uzakonili možnost sklepanja pametnih pogodb in zakonsko priznali digitalni podpis. Podobno o plačilu davkov razmišljajo v Ilinoisu in še nekaterih ameriških državah.

V Združenih arabskih emiratih je narodna banka Dubaj kot prva v arabskem svetu uspešno vključila tehnologijo blockchain v izdajanje čekov. Ameriška banka želi patentirati sistem skladiščenja zasnovanega na blochchainu z avtomatizirano obdelavo podatkov, poljska banka PKO je vstopila v partnerstvo z enim od podjetij blockchain, da bi nudili usluge skladiščenja in preverjanja bančnih dokumentov. Ena največjih indijskih bank ICICI ima medtem blockchain platformo za notranje in mednarodne transakcije za več kot 250 podjetij, trgovanju s kriptovalutami je odprtih vse več bank po celem svetu.

Kriptovalute so že večkrat pokopali. Eni jih še naprej ignorirajo, nekateri vanje dvomijo, tretji se norčujejo. Mnogi pa jih že imajo, nekateri vsaj razmišljajo o nakupu. Zato je vprašanje, ali se jim obeta konec ali je vse skupaj samo začetek. Vprašanje za milijon bitcoinov, kajne?