Samo od začetka leta 2021 se je bitcoin glede na leto prej podražil za več kot 100 odstotkov in njegova rekordna vrednost je bila še sredi aprila več kot 64.000 ameriških dolarjev (52.500 evrov). Najbolj razširjena in znana kriptovaluta je lepo ohranjala vrednost, vse dokler ni presenetilo sporočilo Elona Muska, da pri njegovem proizvajalcu električnih avtomobilov Tesla ne bodo več priznavali bitcoinov kot plačilno sredstvo. Ko je zatem sledila še objava Kitajske o prepovedi trgovanja s kriptovalutami, se je zgodil strm padec in bitcoin je na kriptoborzi Bitstamp trenutno vreden okoli 40.000 dolarjev (33.000 evrov).

Nemudoma po Muskovi objavi na Twitterju so vlagatelji začeli hitro izgubljati svoj denar in v nekaj minutah je v virtualnem svetu izpuhtelo več milijonov. Elon Musk, ki je še pred nedavnim dajal vtis velikega podpornika kriptovalut, je nasprotovanje bitcoinom utemeljil s skrbjo za okolje, "saj se za transakcije in rudarjenje porabi čedalje več fosilnih goriv, predvsem premoga, ki daleč najbolj onesnažuje planet". V tvitu je sicer obenem poudaril, da so kriptovalute dobra ideja z obetavno prihodnostjo, a hkrati izpostavil, da ne more spregledati visoke cene, ki jo ob trgovanju in rudarjenju plačuje okolje. Vseeno pa ni čisto odpisal virtualnih valut – napovedal je, da bodo bitcoine pri Tesli znova priznavali, ko bo ob njihovih transakcijah uporabljena bolj trajnostna energija, in da se že ozirajo za drugimi kriptovalutami, ki porabijo manj kot odstotek energije bitcoinov.

Dejstvo je, da se z bitcoini (in tudi drugimi kriptovalutami) trguje brez prestanka, vsako sekundo, vsak dan, podnevi in ponoči, vse dni v letu. In v zadnjem času so vse glasnejša opozorila okoljevarstvenikov o škodljivem vplivu z rudarjenjem povezanega izpusta fosilnih goriv – med rudarjenjem naj bi se po ocenah strokovnjakov porabilo toliko elektrike, kot jo porabi ena cela manjša država. Denimo toliko, kot je porabi Slovenija.

"Bitcoin za rudarjenje porabi med 72 in 110 TW (teravatov) energije na letni ravni, kar je letna potrošnja manjše evropske države," je pojasnil ustanovitelj Kripto Akademije™ Dejan Marković. "Ali je to malo ali veliko, je relativno. Odvisno, kako nekdo gleda na stvar. Leta 2019 so izdali poročilo, da se za rudarjenje bitcoinov uporablja kar 79 odstotkov elektrike iz obnovljivih virov, leto pozneje so številko znižali na 39 odstotkov. Ampak četudi vzamemo nižjo številko, je uporaba obnovljivih virov še vedno dvakrat večja kot v ZDA. Tako lahko sklepamo, da ima rudarjenje kriptovalut na splošno majhen ogljični odtis," je ponazoril.

Res pa je tudi, da druge kriptovalute pri rudarjenju porabijo občutno manj elektrike. "Nekatere so celo zamenjale protokol delovanja POW (proof-of-work oziroma rudarjenje) za POS (proof-of-stake oziroma potrditev transakcij s pomočjo ostalih imetnikov kriptovalute na istem blockchainu), ki pa porabi zanemarljivo količino elektrike," je izpostavil.

Se pa poraja vprašanje, kako "iskrene" so Muskove besede o skrbi za okolje. "Elon Musk je izjavil, da je rudarjenje bitcoina velik onesnaževalec našega planeta. Pozabil pa je omeniti, da je sam lastnik rudnikov litija, ki ga uporabljajo za izdelavo baterij električnih avtomobilov. Že za rudarjenje litija najverjetneje uporabljajo stroje in tehnologije, ki okolju verjetno niso prijazne. Drugi faktor pa je, da so odslužene baterije zelo nevaren odpadek, s katerim sploh še ne vedo, kaj narediti. Glede ekologije tako težko kaj očita rudarjenju bitcoina in zdi se, da ima dvojna merila," je izpostavil Marković.

Kaj je v ozadju Muskovih objav?

V preteklosti se je pogosto izkazalo, da na trg kriptovalut vplivajo vplivni posamezniki, kar drugi najbogatejši Zemljan zagotovo je. "Elon Musk ima kar velik vpliv na današnjo družbo. Preko družbenih in drugih medijev ima dostop do velikega števila ljudi," se zaveda Marković. "Sprva sem imel občutek, da podpira trg kriptovalut, v nadaljevanju pa se je pokazalo, da si je najverjetneje le pripravil teren za ustvarjanje lastnega dobička. Ko je na trgu že veljalo zaupanje v kriptovalute, je s svojimi dejanji v javnosti še dodatno spodbudil zaupanje v kriptotrg, s čimer je pospešil rast vrednosti kriptovalut. Za kriptotrg so se tako začeli zanimati tudi ljudje, ki se na njem prej niso udejstvovali."

Zakaj pa je po novem proti bitcoinom? Marković predvideva, "da je to bil njegov zelo dobro pripravljen načrt, kako profitirati na tem trgu. Sedaj tudi bolj razumem njegovo obnašanje v 'bikovskem trendu'. Najprej je podprl kriptovalute, tako da je vložil 1,5 milijarde ameriških dolarjev (1,23 milijarde evrov) v bitcoin. Nato je začel kampanjo za sprejemanje vplačil v bitcoinih za Teslina vozila, zatem je v družbenih medijih promoviral še dogecoin. Samo ugibam lahko, da je pred tem najverjetneje nabavil zajetno košarico dogecoinov in jih na neki točki prodal. Bitcoin pa je prodal že pred tedni, še pred objavo proti bitcoinu. Tako je varno unovčil svoj dobiček in ni videti, da bi bil kakor koli naklonjen kriptoskupnostim."

Kaj sledi? Kaj se bo dogajalo na kriptotrgu, kako se bodo gibale vrednosti?

Na rast ali padec vplivajo različni dejavniki, kritiki govorijo o špekulacijah. Zadnje dogajanje sta poleg okoljskega tvita Elona Muska med drugimi različno narekovala že prej omenjena objava Kitajske o prepovedi trgovanja in naznanilo spletne trgovine Ebay o možnosti plačevanja s kriptovalutami. Trg so vznemirili tudi vnovična Muskova objava o Teslinih "diamantnih rokah", ki po ocenah poznavalcev nakazuje, da ne nameravajo prodati svojega 1,5-milijardnega deleža v bitcoinih, in njegova zadnja tvita o dogecoinih: "Koliko je doge?" in "Prodal ne bom nobenega dogecoina", s čimer je seveda nemudoma povzročil zvišanje vrednosti valute, ki je nastala kot šala.

Stanje na kriptotrgih se medtem normalizira, čeprav so vrednosti kriptovalut daleč od rekordnih. Poznavalci mirijo, da (še) ne moremo govoriti o poku balona, da gre verjetno zgolj za prerazporejanje sredstev. Dejan Marković v prihodnost gleda z optimizmom. "Sam sem pozitiven. Trenutno menim, da se 'bikovski trend' še ni končal. Lahko bi trajal še kako leto, seveda z nekaj vmesnimi korekcijami na trgu. Verjamem, da bo poleti dogajanje na kriptotrgu še kar optimistično, jeseni pa bi se lahko tečaji že obrnili navzdol. Toda – kot sem že prej omenil – je to izključno moje osebno mnenje," je opisal.

Vlagateljem svetuje, naj portfelj ustvarjajo na daljši rok. "Priporočam, da ga ustvarjajo sproti, po metodi povprečne cene, in sicer z denarjem, ki ga lahko pogrešajo. To v praksi pomeni, da vsak mesec kupijo za enak znesek kriptovalut in to počnejo ne glede na rast ali padanje vrednosti. S tem se izognejo močni psihološki vojni znotraj sebe in večnemu vprašanju, ali bo vrednost po nakupu šla gor ali dol. Strategija deluje na dolgi rok in ker so se cikli na kriptotrgu do sedaj pojavljali nekje na tri do pet let, se po takem obdobju vlaganja to lahko lepo obrestuje," je razložil.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!