eEuro vs. kripto valute
Ampak pojdimo od začetka. Živimo v digitalni dobi in danes se vse digitalizira. To vključuje tudi plačilne storitve in plačilna sredstva. V poplavi vsega digitalnega, pa hitro lahko pride do zmede pri razumevanju osnovnih pojmov. Če bomo želeli razumeti, kaj so t.i. centralnobančne digitalne valute (ang. "Central bank digital currency" ali "CBDC"), ena izmed njih je eEuro, bomo morali izhajati predvsem iz razumevanja, kaj CBDC niso. In za začetek, kar je najpomembneje, CBDC niso kripto valute. Skupna točka bitcoinu, solani, ethru in ostalim kripto valutam na eni strani in CBDC-jem na drugi strani je samo ta, da gre v vseh primerih za digitalne valute.
CBDC je strogo centraliziran. Izda in nadzoruje ga pristojna centralna banka. Kriptovalute so decentralizirane, kar pomeni, da niso pod nadzorom ene same, centralizirane institucije. Kripto valute niso priznane kot zakonito plačilno sredstvo. Z izjemo El Salvadorja, kjer je predsednik Bukele kot velik oboževalec bitcoina, slednjega leta 2021 razglasil za enakovrednega ameriškemu dolarju.
CBDC so regulirani na enak način, kot je reguliran tradicionalni denar. Za kripto valute je do zdaj veljalo, da za njih ni veljala posebna zakonodaja. V Evropi se zdaj to spreminja. V juniju je delno začela veljati evropska Uredba o kriptosredstvih ("MiCA"). Preostanek Uredbe bo začel veljati v začetku naslednjega leta. S tem kripto valute dobivajo svoj lastni regulatorni okvir, ki pa se bo v delu t.i. stabilnih kripto valut (ang. "stable coin") prekrival z regulacijo elektronskega denarja.
Pomembna razlika je tudi v sami vrednosti CBDC in kripto valut. Razlog za nakup slednjih je v veliki večini špekulacija glede prihodnje rasti njihovih vrednosti. Zgodovina nas uči, da so kripto trgi zelo volatilni. Nič nenavadnega ni, če vrednost bitcoina ali drugih kriptovalut zaniha za nekaj deset odstotkov v enem dnevu. Na drugi strani so CBDC, ki so po svoji naravi stabilni. Njihova vrednost je vezana na uradno valuto. Na katero, pa je odvisno od centralne banke, ki je CBDC izdala. Digitalni evro bo vezan na vrednost evra. Digitalni juan je digitalna valuta, ki jo je poizkusno že leta 2020 izdala Ljudska banka Kitajske in je vezan na kitajsko nacionalno valuto juan.
Pomembna razlika med CBDC in kripto valutami je tudi v samem namenu. Namen CBDC je predstavljati digitalni ekvivalent gotovine, kot zakonitega plačilnega sredstva, ki se uporablja za izvajanje digitalnih plačilnih transakcij. V svoji začetni ideji je bil bitcoin ustvarjen kot alternativa centraliziranim finančnim sistemom in uradnim valutam. Ethereum je bil ustvarjen za podporo decentraliziranim aplikacijam. Ripple s svojo kripto valuto XRP za izvajanje instantnih čezmejnih finančnih transakcij mimo obstoječih plačilnih infrastruktur, ki so dražje in počasnejše.
Kot zadnja pomembna razlika pa je v vprašanju same tehnologije. Kripto valute so rezultat uporabe t.i. tehnologije veriženja podatkovnih blokov ("blockchain"). Za CBDC ni nujno, da bo izdan z uporabo te tehnologije. Različne centralne banke preizkušajo različne tehnologije. Vsaj za eEvro že zdaj vemo, da blockchain tehnologija ne bo uporabljena. Glavni razlog za to je, da ta tehnologija še ni bila preizkušena v tako zahtevnem in velikem okolju, kot je evropski monetarni sistem: 450 milijonov prebivalcev in 23 milijonov podjetij, ki med sabo vsako sekundo izvršijo več dest tisoč plačilnih transakcij.
eEvro vs. elektronski denar
Vsaj na prvi pogled pa ne obstaja razlika med elektronskim denarjem, ki ga imamo uporabniki že zdaj v svojih digitalnih denarnicah, in pa CBDC. Je pa razlika kar precej pomembna. Kot že omenjeno, bo CBDC izdala centralna banka. Pri CBDC je terjatev do centralne banke ključni koncept, ki ločuje CBDC od elektronskega denarja iz zasebnih finančnih institucij, pa tudi od depozitov pri komercialnih bankah.
Na drugi strani elektronski denar izdajo zasebne institucije, kot so banke ali plačilni sistemi (npr. PayPal, Skrill, Revolut). Gre za denar, ki je v digitalni obliki in ga posamezniki ali podjetja lahko uporabljajo za elektronske transakcije, vendar ta ni neposredno izdan ali nadzorovan s strani centralne banke. Centralne banke nadzorujejo institucije, ki elektronski denar izdajajo, ne pa tudi denarnih tokov v realnem času.
Kaj v praksi pomeni, da bomo pri CBDC imeli neposredno terjatev do centralne banke, v primeru eEvra torej do ECB? To, da je CBDC obveznost centralne banke in ima enak pravni status kot gotovina. To, da je vrednost CBDC podprta in zagotovljena s strani centralne banke, kar pomeni, da ni tveganja stečaja ali neizpolnjevanja obveznosti. Pri elektronskem denarju je to tveganje na strani izdajatelja elektronskega denarja (npr. banke). In nenazadnje, da bomo po novem imeli svoje osebne transakcijske račune odprte pri centralni banki, kar trenutno ni možno. Za sabo to potegne vprašanje, kdo se bo po novem ukvarjal z vzdrževanjem celotne infrastrukture, ki jo trenutno upravljajo banke in druge plačilne institucije. Ali bodo to centralne banke same ali pa bodo dale mandat nekomu drugemu.
Tveganja
Smisel digitalizacije v osnovi je, da nek prej analogen proces, naredi hitrejši, cenejši, varnejši in z vidika uporabnika lažji za uporabo. Digitalni evro bo večino teh prednosti digitalizacije obkljukal. Vseeno pa prinaša kar nekaj izzivov, ki se hitro lahko spremenijo v pomembna tveganja. Eden od ključnih izzivov je zagotovo zagotavljanje kibernetske varnosti. Tako z vidika celotnega sistema, kot z vidika varnosti posameznika.
Drug izziv je ustrezno naslavljanje problema digitalne izključenosti. Uporaba digitalnih valut zahteva uporabo digitalnih denarnic in vsaj osnovno poznavanje delovanja mobilnih aplikacij za izvajanje plačilnih transakcij. V mnogih državah so še vedno prisotne skupine prebivalcev, ki nimajo dostopa do digitalnih tehnologij ali imajo omejene spretnosti za uporabo digitalnih storitev. Široka uvedba CBDC bi lahko izključila te ljudi, kar bi povzročilo večjo neenakost v dostopu do finančnih storitev.
Verjetno še največje tveganje z vidika posameznikov, pa je v samem zagotavljanju zasebnosti. Gotovina daje posamezniku visok nivo zasebnosti. Ta se sicer vedno bolj zmanjšuje, saj zakonodaja omejuje višino gotovinskih plačil, ki jih trgovci lahko sprejmejo za plačilo. V Sloveniji je ta znesek določen na 5.000 EUR. V prihodnosti se bo ta znesek verjetno še zmanjševal. Na drugi strani imamo CBDC kot digitalni denar. Vse digitalno pa za seboj pušča sledljivo digitalno sled. To velja ne glede na to, kako nas lahko nekdo prepričuje, da se podatki brišejo ali pa da se hranijo v nekem oblaku, do katerega nima dostopa praktično nikjer. Kar je zapisano v digitalni obliki, nekje ostane shranjeno.
V Evropi sicer živimo v okolju, ki ima najbolj regulirano področje varstva osebnih podatkov. Zato je tveganje, da bi dobili sistem socialnega točkovanja, kot ga poznajo na Kitajskem, praktično ničen. V takem sistemu CBDC pomeni ultimativno orodje v rokah države za nadzor prebivalstva. V Evropi pa se bomo morali boriti za svojo zasebnost. Obstajajo razne javne iniciative, da bi se pravico do gotovine vpisalo v ustavo in s tem to pravico naredili kot eno izmed temeljnih človekovih pravic. Taka rešitev je verjetno smiselna, jo bo pa potrebno preudarno oblikovati. Če nam bo Evropa preko svojih uredb in direktiv držav vedno bolj nižala dopustni znesek za gotovinska plačila ali če bo v prihodnje uvedla še kake druge ukrepe, ki bodo spodbujali digitalna plačila v primerjavi s plačili v gotovini (npr. "davek na gotovinsko plačilo"), potem bo v ustavi zapisana človekova pravica do gotovine bolj brezzobi tiger.
Kako naprej?
Več kot 130 držav po svetu se aktivno ukvarja z raziskovanjem, testiranjem ali uvedbo centralnobančne CBDC. Kot že omenjeno, je Kitajska že v polni operativni fazi. Prvi pilot so uvedli med olimpijskimi igrami, ki so jih gostovali. Bahami so istega leta uvedli t.i. peščeni dolar ("sand dollar"). Na začetku omenjena Švedska testira eKrono. Če bo raziskovalna in testna faza uspešna, bo ECB uvedel eEvro enkrat po letu 2026.
CBDC bodo zagotovo v naslednjih nekaj letih iz konceptualne faze prišli v realnost. Verjetno v ospredju niti ne bo toliko njihova uporabna vrednost. Tukaj je še veliko različnih mnenj, zakaj bodo CBDC sploh res uporabni. Bolj pomemben bo geostrateški vidik. Tako kot si med seboj že danes konkurirajo uradne valute v svetovni trgovini, tako si bodo konkurirale tudi digitalne valute. Evropa si ne želi privoščiti, da bi zaostala za ostalimi državami pri razvoju digitalne komponentne monetarnega sistema.
Prav tako se lahko v prihodnosti pojavijo novi konkuretni, za katere se je še kako desetletje nazaj zdelo nepredstavljivo, da bi lahko konkurirali državam: velika tehnološka podjetja. Facebook je nekaj let nazaj začel s projektom svoje digitalne valute Libra in je takrat precej prestrašil centralne banke po svetu. S tremi milijardami aktivnih uporabnikov na mesec, ki bi si med seboj plačevali v Libra valuti, bi ta postala resen konkurent tudi ameriškemu dolarju.
Avtor članka je dr. Peter Merc, specializirani pravni svetovalec za področje verižnih blokov, kripto valut in sodobno tehnologijo
