i. Uvod
Najprej za začetek nekaj ključnih informacij. Resna regulacija ponudnikov kripto storitev šele prihaja. Trenutno bolj kot ne vlada na kripto trgih anarhija. Binance, največja kripto borza na svetu, se že leta uspešno izmika vsem regulatornim okvirjem s tem, ko deluje prek prave hobotnice podjetij, razpršenih po različnih jurisdikcijah. Šele nedavno je Binance doletel prvi resen postopek, ko je ameriški regulator za vrednostne papirje proti kripto borzi vložil tožbo zaradi številnih očitanih kršitev ameriške zakonodaje.
Druga pomembna informacija je, da je osnovni koncept kriptovalut vezan na decentralizirane sisteme. Kaj točno to pomeni, je zelo jasno napisano v dokumentu, ki ga je leta 2008 izdal skrivnostni Satoshi Nakamoto, ko je opisal, kaj je Bitcoin in kaj novega ta prinaša. V dokumentu je med drugim opisal sistem, kjer si dva deležnika med sabo lahko pošiljata digitalno valuto, banko kot element zaupanja v transakciji pa nadomesti tehnologija. Torej na kratko, decentraliziran finančni sistem pomeni sistem brez bank.

ii. Hramba – centralizirana ali decentralizirana
Zdaj pa si v kontekstu napisanega v prejšnji točki poglejmo dva temeljna načina hrambe kriptovalut: centraliziranega in decentraliziranega. Prvi je povezan s t. i. skrbniškimi kripto denarnicami, drugi pa z neskrbniškimi denarnicami.
Pri skrbniških denarnicah gre, preprosto povedano, za denarnice, ki jih imajo v upravljanju ponudniki teh denarnic, sredstva na njih pa naložijo njihovi uporabniki. Navadno so to centralizirane kripto borze, kot so že omenjeni Binance, pa tudi druge, na primer Bitstamp, Kraken in ostale. Ponudniki skrbniških denarnic imajo zasebne ključe do teh denarnic. Kdor pa ima zasebni ključ do kripto denarnice, lahko s sredstvi v tej denarnici razpolaga.
Skrbniško kripto denarnico si lahko predstavljamo na podoben način, kot deluje osebni transakcijski račun pri banki. Posameznik ima odprt račun, na njem sredstva in s temi sredstvi razpolaga. S temi sredstvi pa lahko v določenih okoliščinah razpolaga tudi banka. Je pa ena zelo pomembna razlika med bančnim računom in skrbniško denarnico. Pri bančnem svoja sredstva zaupamo banki kot visoko regulirani finančni instituciji. Dodatno, sredstva na računu so do določene višine zavarovana s sistemom zajamčenih vlog, kjer v primeru stečaja banke ta sredstva povrne država.
Pri skrbniških kripto denarnicah pa svoja kripto sredstva zaupamo nereguliranim kripto borzam in drugim ponudnikom storitev hrambe. Pri teh seveda tudi ne obstaja nobena državna shema, ki bi vlagatelje varovala pred stečaji teh ponudnikov kripto storitev. Nedavni primer propadle borze FTX je pokazal, kako hitro se lahko zgodi propad velikega kripto podjetja, z njim pa vsa sredstva izgubijo tudi stranke borze, ki so ta sredstva hranile na svojih uporabniških računih (skrbniških denarnicah). FTX seveda ni edini tak primer. Primerov, ko so kake manjše kripto borze čez noč, nenapovedano, zaprle svoja vrata in s seboj odnesle vsa sredstva strank, je bilo v preteklosti kar nekaj.
V skrbniških denarnicah so naše kripto naložbe torej varne toliko, kolikor je varna kripto institucija, ki te denarnice ponuja. To težavo rešuje decentralizirana hramba kriptovalut. Pri neskrbniških denarnicah pa zasebni ključ, ki daje izključni nadzor nad sredstvi v denarnici, ostane lastniku denarnice. Sredstva v tej denarnici so varna toliko, kolikor njihov lastnik skrbno ravna z zasebnim ključem.
Težava nastopi, če lastnik zasebni ključ izgubi. Ne pozabimo, da tukaj govorimo o decentraliziranem sistemu, kjer zasebni ključ generira programska koda, ne pa kaka finančna institucija. V primeru izgube ključa ne obstaja naslovnik, ki bi ga lahko prosili za obnovitev ključa, tako kot to lahko naredimo na primer pri banki, če pozabimo PIN kodo za kreditno ali debetno kartico, ali kot lahko pri skrbniškem računu pišemo kripto borzi, da nam pošljejo novo geslo. Izgubljen zasebni ključ pri neskrbniški denarnici pomeni nepovratno izgubljena sredstva v tej denarnici.

iii. Kripto denarnice
Osnovna koncepta kripto denarnic smo opisali. V praksi pa so kripto denarnice potem v različnih oblikah. Lahko so v digitalni obliki, na primer v obliki mobilne ali spletne aplikacije, ali pa v strojni obliki (fizične denarnice). Ponudnikov kripto denarnic na trgu je kar nekaj. Pred njihovo uporabo se je dobro prepričati, recimo iz virov informacij na spletu, katere denarnice so varne, zanesljive in uporabniku prijazne.
Pri neskrbniških denarnicah je pomemben tudi način hrambe zasebnega ključa. Zasebni ključ je v obliki zapisa 12 ali 24 naključnih angleških besed. Če nekdo recimo izgubi dostop do svoje kripto denarnice, ker je izgubil mobilni telefon ali ker je uničil svojo fizično kripto denarnico, si lahko odpre novo denarnico, vanjo vpiše zasebni ključ v pravilnem vrstnem redu besed in spet dobi dostop do svojih kripto sredstev. Zato je zelo pomembno, da se zasebni ključ na ustrezen način hrani. Vsekakor ni priporočljivo, da se ima ta ključ shranjen v obliki fotografije na mobilnem telefonu ali v obliki dokumenta nekje na oblaku. V primeru kakega hekerskega vdora v račun, bo heker vedel, s čim ima opravka. Prav tako ni priporočljivo, da se zasebni ključ hrani na kakem preprostem papirju, ki se lahko izgubi, polije s tekočino ali na kak drug način deloma ali v celoti uniči. Sam osebno zasebni ključ hranim v posebni negorljivi kovinski kaseti, ki sem jo kupil na spletu, to kaseto pa imam shranjeno v sefu na banki.
iv. Kako torej hraniti kriptovalute?
Enako kot velja osnovno pravilo pri naložbah, da ni imeti dobro vseh jajc v eni košari, bi moralo veljati tudi pri vprašanju hrambe kriptovalut. Popolnoma nič ni narobe, če imate nekaj kripto sredstev shranjenih na kaki zanesljivi kripto borzi. Sploh če bolj redno trgujete. Večji del kripto portfelja pa je zagotovo bolj varno hraniti na neskrbniških denarnicah. Seveda to ob predpostavki, da se na ustrezen način varuje zasebni ključ. Ne želite si namreč primera iz prakse, ko je en posameznik iz Nemčije, ki ima za več sto milijonov evrov kripto premoženja, izgubil zasebni ključ, pri vstopu v spletno kripto denarnico pa ima na voljo samo še en vnos gesla, zdaj pa si pomaga s hipnozo in drugimi načini, da bi se tega gesla spomnil.
Komentarji (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV