Leto 2024 bi lahko za kripto vlagatelje opisali kot zelo pestro. Kripto zima se je začela konec leta 2021, potem ko je bitcoin dosegel svoj vrh tik pod 70 tisoč dolarjev (67.812 evrov) in doživel svoj vrhunec v letu 2022 s padcem projekta Luna/Terra, borze FTX in z bankroti podjetij Celsius, Voyager, BlockFi in še nekaj ostalih manjših igralcev.
V sredini leta 2023 so se pojavili prvi znaki, ki so napovedovali kripto pomlad. Takrat se je cena ethera in bitcoina stabilizirala. V januarju 2024 je ameriški regulator odobril prvih enajst spot ETF skladov za bitcoin, aprila se je zgodil bitcoinov halving. Trg je živel v pričakovanju instantne eksplozivne rasti kripto tečajev, ki pa se je potem zgodila z manjšim zamikom. Danes zagotovo lahko rečemo, da smo že v obdobju kripto pomladi. Ne vemo pa, ali na njenem začetku, zreli sredini ali celo že v njenem labodjem spevu.
Trumpov pospešek
V zgodovini kripto trga se je v preteklosti velikokrat zgodilo, da se izjemno dobra ali izjemno slaba novica ni bistveno poznala na samem trendu na kripto borzah. Vsem napovedim navkljub, ki so temeljile na historičnih podatkih, fundamentalnih in drugih analizah velikih kripto ekspertov, pa je kripto trg konkretno lahko premaknil že en tvit Elona Muska ali kakega drugega vplivneža s podobno velikim dometom preko socialnih omrežij. Takih spremenljivk seveda ne upošteva nobena fundamentalna ali historična analiza.
Brez dvoma je Donald Trump najbolj ključna spremenljivka leta 2024. Njegova zmaga na predsedniških volitvah, vse njegove napovedi glede bitcoina in kripta pred volitvami, pa tudi njegove prve konkretne poteze po volitvah. Status ključne spremenljivke za kripto trg bo skoraj zagotovo ohranil tudi v letu 2025.
Že pred volitvami se je Trump označil kot pro-kripto kandidat, ki bo ZDA naredil za kripto prestolnico sveta. Ob tem je kripto industriji obljubil, da bo vzpostavil strateške rezerve zvezne vlade v bitcoinu. Do sedaj je zvezna vlada prodajala bitcoine, ki jih je dobila z zasegom sredstev iz kaznivih dejanj, po novem pa naj bi jih hranila. Hkrati je obljubil, da bo prvi dan svojega predsedniškega mandata odpustil Garyja Genslerja, direktorja zvezne agencije SEC (Securities and Exchange Commission), ki po Trumpovoih besedah vodi regulatorno vojno proti kripto industriji. Na intimnem srečanju ob čaju v svoji rezidenci Mar-a-Lago se je dobil s predstavniki največjih ameriških družb, ki se ukvarjajo z rudarjenjem bitcoina. Rezultat srečanja je bil tvit nekaj ur kasneje, v katerem je pozval k rudarjenju vseh preostalih bitcoinov v Ameriki.
Trump sicer precej pogosto diametralno menja svoje mnenje. Tako je bil v preteklosti glasen nasprotnik bitcoina in drugih kripto valut. Vsaj kar se tiče kripto obljub, pa grejo njegova ravnanja po izvolitvi dejansko v smeri obljubljenega pred volitvami. Za začetek se je obdal s posamezniki, ki imajo konkretne finančne interese v kriptu. Prvi izmed njih je zagotovo Elon Musk, ki bo vodil eno izmed novo postavljenih zveznih agencij. Ta se bo skrajšano imenovala D.O.G.E. (Department of Government Efficiency), kar je enako imenu meme kripto valute, ki jo že vrsto let promovira Musk. Tudi podpredsedniški kandidat J. D. Vance naj bi imel zajeten kripto portfelj. Enako zase trdi Robert F. Kennedy, prihodnji minister za zdravstvo. Prihodnji direktor zvezne agencije SEC bo postal Paul Atkins, lastnik svetovalnega podjetja, ki svojim strankam svetuje, kako v poslovanje vpeljati kripto valute. Za carja umetne inteligence in kripta (AI and crypto tsar), ki bo služil kot svetovalec Bele hiše, bo imenovan David Sacks, vpliven tehnološki mogul iz Silicijeve doline.
Regulacija v ZDA in odprti sodni primeri
Trump in njegova prihodnja administracija so veliki zagovorniki deregulacije. V ZDA sicer že do sedaj ni obstajala zakonodaja na zvezni ravni, ki bi sistemsko urejala področje kripto valut. Namesto tega se uporabljajo pravni instituti, ki so prišli v rabo že nekaj desetletij, preden se je pojavil bitcoin. Kot ključen se uporablja t. i. Howey test, ki ga pristojni regulator uporablja pri presoji, ali gre pri določeni kripto valuti za regulirani finančni instrument ali ne. Omenjeni test izvira iz sodne odločbe, izdane v letu 1946, ko je sodišče odločalo v primeru povezanem z gojenjem pomaranč. Da bodo šle pomaranče in kripto valute počasi vsaka svojo pot, bo verjetno poskrbel že omenjeni Paul Atkins.
Pomemben mejnik za kripto industrijo so lahko tudi nekateri tekoči primeri SEC proti kripto podjetjem. Največji med njimi, ki še ni v celoti zaključen, se vodi proti Ripplu. Drugi večji odprti primeri so proti kripto borzam Coinbase, Gemini in Crypto.com ter proti digitalni NFT tržnici OpenSea. Vsak pozitivno zaključen primer za kripto industrijo ji bo zagotovo dal dodaten zagon.
Tehnologije
Aktualni trendi na področju tehnologije so se v preteklosti tudi dokazali kot pospeševalec zanimanja po določenih tipih kriptovalut. Ko je Mark Zuckerberg Facebook preimenoval v Meta in s tem napovedal vstop družbe v metaverzum, so izjemno rast doživele kriptovalute, povezane z lastnimi metaverzumi. Potem se je pojavil ChatGPT, ki ga je na trg dal OpenAI, in enako se je zgodilo s kriptovalutami, ki so povezane z umetno inteligenco. Podobne trende lahko pričakujemo tudi v letu 2025. Umetna inteligenca je še vedno zelo aktualna. Enako velja za tokenizacijo realnih sredstev in kriptovalute, povezane s tovrstnimi projekti.
Institucije stare šole
Institucionalni vlagatelji, vključno z upravljavci ETF skladov, bodo imeli ključno vlogo pri oblikovanju cene bitcoina v letu 2025. Njihov vstop na trg prinaša velik pritok kapitala, kar povečuje likvidnost in stabilnost trga. Hkrati pa se s tem povečuje tudi legitimnost bitcoina kot naložbenega sredstva v očeh širše javnosti in tradicionalnih vlagateljev. ETF-ji omogočajo enostaven dostop do Bitcoina brez potrebe po neposrednem upravljanju kripto denarnic, kar privablja konservativne vlagatelje. Čeprav to vodi k potencialni rasti vrednosti, lahko povečana institucionalizacija Bitcoina prinese tudi večjo povezanost z makroekonomskimi trendi in regulacijskimi tveganji, kar bi lahko omejilo volatilnost, ki je značilna za kripto trg.
Makroekonomski trendi in geopolitika
Geopolitične napetosti, inflacijski pritiski in monetarne politike centralnih bank bodo oblikovali gospodarsko okolje, ki vpliva na povpraševanje po alternativnih naložbah, kot je bitcoin. V obdobjih povečanega inflacijskega tveganja ali valutne nestabilnosti se bitcoin pogosto obravnava kot digitalno zlato in varno zatočišče, kar povečuje njegovo ceno. Hkrati lahko sproščene monetarne politike ali povečana likvidnost v finančnem sistemu prinesejo večji pritok kapitala na kripto trg. Na drugi strani pa strožji regulacijski ukrepi ali ukrepi za omejitev rudarjenja kriptovalut, predvsem v ključnih regijah, kot je na primer Kitajska, lahko ustvarijo pritisk na trg in ovirajo rast vrednosti. Bitcoin tako ostaja občutljiv na globalno politično in ekonomsko dinamiko.
Avtor članka je: dr. Peter Merc, specializirani pravni svetovalec za področje verižnih blokov, kriptovalut in sodobno tehnologijo
