O nastajajoči kitajski digitalni valuti je sicer znanega zelo malo. Kar je znano, je to, da Kitajska stavi na centralizirano valuto, s katero bi vlada pridobila nadzor nad porabo državljanov. Za regulacijo valute bi skrbela kitajska centralna banka, povezana pa naj bi bila z obstoječimi elektronskimi plačilnimi sistemi, kot sta Wechat in Alipay. Gre za priljubljeni aplikaciji za pametne telefone, prek katerih je mogoče izvajati transakcije v juanih prek bančnih računov.

Kitajski mediji špekulirajo, da bi lahko centralna banka novo valuto predstavila 11. novembra, ki se je uveljavil kot dan samskih. Spletni trgovci na Kitajskem in tudi že v nekaterih drugih državah takrat ponudijo visoke popuste in povzročijo nakupovalno mrzlico.

Kar pa je jasno, je to, da bo kitajska digitalna valuta očitno v popolnem neskladju z osnovnim načelom kriptovalut – anonimnostjo. Idejni oče prve kriptovalute, bitcoina, je želel ustvariti decentralizirano plačilno sredstvo, ki bi uporabnikom nudilo popolno anonimnost pri nakupih in prodaji. To v primeru Kitajske ne bo tako, saj kitajska vlada nad idejo o anonimnem ravnanju državljanov ni navdušena ter skladno s siceršnjo politiko strogega državnega nadzora na vseh področjih tudi pri kriptovalutah zahteva preglednost in sledljivost.

Spomnimo na Venezuelo

Kitajska sicer ni edina država, ki želi lastno digitalno valuto. Svojo kriptovaluto je februarja lani izdala Venezuela in z njo v prvi fazi zbrala 3,3 milijarde ameriških dolarjev, kar je skoraj 3 milijarde evrov. Denar je med drugim namenila za uvoz hrane, zdravil in industrijskih dobrin, milijardo dolarjev pa je namenila venezuelski centralni banki za povečanje deviznih rezerv.

Največ zanimanja trenutno žanje digitalna valuta libra, ki jo vzpostavlja Facebook. V tehnološkem velikanu jo opisujejo kot novo globalno valuto, ki naj bi varčevanje, transakcije in nakupe naredila tako preproste, kot je pošiljanje sporočil. Konzorcij, v katerem je 21 podjetij, ki so se prvič sestala v začetku tedna, uradno predstavitev valute načrtuje za sredino prihodnjega leta.

Na račun libre se sicer že od samega začetka pojavljajo številni pomisleki in kritike, ki prihajajo tako iz vrst vlad, centralnih bank, regulatorjev in nadzornikov finančnega sistema kot tehnoloških strokovnjakov z vsega sveta. V Evropi se je preverjanja morebitnih učinkov libre na konkurenco lotila Evropska komisija, kritična je tudi Evropska centralna banka.

Konkurenco libri naj bi med drugim želeli ustvariti ruski razvijalci, ki stojijo za priljubljeno aplikacijo za pošiljanje sporočil Telegram. V tajnosti naj bi pripravljali kriptovaluto Gram, ki naj bi postala alternativa Visi in Mastercardu za "novo decentralizirano gospodarstvo".