Če nam inflacija požira vsak mesec večji kos prihodkov, na drugi strani pa nas zasuvajo z marketinškim materialom, ki obljublja hitre, popolnoma varne in zelo visoke zaslužke, je razumljivo, da so ljudje bolj nagnjeni k iskanju alternativnih virov zaslužka. Če je le mogoče, v obliki pasivnih prihodkov. Včasih pa za tako iskanje ne potrebujemo nobenih zunanjih silnic, zadostuje že lasten miselni proces, po katerem si izračunamo, kako lahko v enem mesecu zaslužimo toliko, kot bi sicer v nekaj letih. In ravno na to psihološko karto igrajo prevaranti.

Kripto prevare

V preteklosti smo se že srečali z raznimi "forex", "catch the cash" in podobnimi prevarami. T. i. "nigerijska pisma" so stalnica. Enako velja za razna ljubezenska pisma, ki to niso. Z rastjo popularnosti Bitcoina in ostalih kripto valut pa so se začele množično pojavljati prevare, ki so na takšen ali drugačen način povezane z njimi.

Vrst teh prevar je toliko, da jih je težko našteti. Skupne točke teh prevar ni. Nekatere so zelo preproste, druge zelo dodelane, ponavadi v obliki t. i. Ponzijevih shem. Verjetno največja globalna prevara v vsej zgodovini se je zgodila s kripto valuto (ki to ni) OneCoin. V Sloveniji je bila v zadnjem času ena taka večja prevara, povezana s kripto valuto (ki to ni) Geton. Miselni vodja tega projekta, ki se zdaj trajno mudi v Dubaju, je imel še nekaj takih projektov z enakim zaključkom. Malo manj sofisticiranih prevar, ki pa so vseeno precej obogatile prevarante, je bilo povezanih s t. i. ICO-ji, ki so bili popularni nekaj let nazaj. Podjetja so ustvarila svojo lastno kripto valuto, naredila poslovne načrte, ki jim bodo sledila, in šla v množično zbiranje sredstev. V večini primerov se je takoj po zaključku procesa financiranja ta poslovni načrt drastično spremenil, seveda v škodo vlagateljev.

Praktično nemogoče je opisati vse možne vrste kripto prevar. So pa neke točke vsem tem prevaram skupne. Že vsaka od njih bi morala biti dovolj intenzivno mahajoča rdeča zastava, ki bi vsakega odvrnila od sodelovanja. Pa se žal v praksi to ne dogaja.

Rdeče zastave

Prva, najbolj očitna rdeča zastava je obljubljanje visokih in garantiranih donosov. To velja za vse investicije, ne samo kripto. Na svetu ni finančnega instrumenta, ki bi imel garantiran donos. To velja tudi za nemške 10-letne obveznice, ki veljajo za enega najbolj varnih finančnih instrumentov. Pri teh je obljubljeni donos precej verjeten, možnost da bi šla država v stečaj, pa minimalna. Ampak 100-odstotne garancije ni. Enako velja za razne kripto investicije, kjer se ponujajo 10-, 20-, 100-odstotni donosi v enem mesecu.

Druga rdeča zastava so posamezniki, ki ponujajo take investicijske priložnosti. Na spletu se da najti res veliko informacij. Če za resnim kripto projektom ali drugo kripto investicijsko priložnostjo stojijo resni ljudje, se bo o takih posameznikih našlo na spletu kar precej informacij. Če bi si vlagatelji v projekt Geton vzeli pol ure časa in na spletu pogledali "reference" vodilnega posameznika pri projektu, verjamem, da bi jih bilo veliko manj danes razočaranih.

Kar nekaj kvazi kripto produktov se ponuja tudi prek spleta. Razni posredniki, ki so največkrat del problema, ne rešitve, z vlagatelji komunicirajo prek raznih mobilnih aplikacij. Nikoli se ne razkrijejo, predstavljajo se z izmišljenim imenom in uporabljajo mobilno številko, ki je anonimna. Če se z njimi želimo videti prek video klica, jim nikoli ne dela kamera. Rdeča zastava!

Obstajajo še manjše rdeče zastave, ki pa skupaj tvorijo hitro eno veliko. Ena od takih je časovni pritisk. "Če se ne bo hitro investiralo, bo priložnost za dobiček večno izgubljena" ali "Samo še danes dobite ob investiciji poseben popust, jutri bodo vsi paketi s popusti že prodani". Človek pod časovnim pritiskom manj racionalno razmišlja in to je točno to, kar si želijo prevaranti.

Naslednja rdeča zastava je pravna dokumentacija, ki nima popolnoma nobenega smisla, in po navadi je to hitro jasno tudi prava neukemu bralcu. Problem je, da večina tega ne prebere. Gre za pogodbe, ki so po navadi kolaž pogodb, naloženih iz spleta. Navzven dajejo občutek varnosti ("saj me varuje pogodba"), dejansko pa nimajo nobenega pravnega učinka.

Še ena pomembna rdeča zastava je način trženja. Resnih kripto valut se ne trži na raznih dogodkih, kjer pred zgradbo stoji najet vozni park v vrednosti letnega proračuna kake manjše države, dogodek pa moderirajo posamezniki, ki govorijo s takim zanosom, kot da bi poslušali slabše različice Tonyja Robbinsa. Ne trži se jih prek jumbo plakatov ali radijskih oglasov (se spomnite plakatov "zlata prihodnost"?). In ne trži se jih na način "Pripelji še dva, pa dobiš diamantni status".

Najbolj nevarna kripto prevara

Veliko kripto prevar je takih, da vlagatelj vloži enkratni vložek in potem je samo vprašanje časa, kdaj ugotovi, da je investicija izgubljena. Najbolj nevaren pa je tip prevare, ki je zastavljena na način, da iz žrtve črpa več in več denarja. Žal je danes prevar takega tipa zelo veliko. 

Taka prevara poteka na naslednji način z manjšimi modifikacijami: Posameznik na spletu ali prek kakega posrednika zasledi investicijsko priložnost. Predstavniki te priložnosti hitro vzpostavijo komunikacijo, po navadi prek mobilne aplikacije za pogovore. Posameznika povabijo, da si na njihovi spletni platformi naredi uporabniški račun.

Ko je uporabniški račun narejen, hitro pridejo navodila za nakazilo zneska. Po navadi pride navodilo za nakazilo v kripto valuti. Seveda, če bi šlo nakazilo prek banke, bi se ga dalo lažje izslediti. Ko nakazilo prispe na kripto naslov, ki je bil posamezniku posredovan, se mu v njegovem uporabniškem računu pokaže vrednost stanja sredstev. Ta vrednost je seveda lažna. Sredstva vlagatelja niso bila vložena nikamor, vrednost portfelja pa je cifra, ki si jo izmisli manager prevare.

Ko v eni točki vrednost portfelja vlagatelja provizorično zraste, si vlagatelj navadno želi znesek izplačati in unovčiti visoke dobičke. Takrat pa se prevara šele začenja. Ob vložitvi zahtevka za izplačilo pride obvestilo, da je treba v državi, kjer posluje ta platforma, davek od dobička plačati vnaprej. Če si želi vlagatelj izplačati dobiček, mora sam plačati ta davek. Ker si vsak posameznik izračuna, da mu bo tudi po tem plačilu davka ostalo res veliko sredstev, po navadi plačilo tega davka ni težava.

Takoj po plačilu "davka" pride obvestilo, da je treba plačati bančne stroške za prenos sredstev. Tudi teh stroškov se seveda ne da odšteti od tistih sredstev, ki naj bi jih imel vlagatelj na uporabniškem računu. Ker gre po navadi za manjši znesek, sploh v primerjavi s "premoženjem, ki čaka na izplačilo," tudi plačilo tega zneska ni problem.

Kdor v tej točki že posumi, da nekaj ni v redu, in kulturno povpraša, kaj se dogaja, po navadi prejme grožnje, da če svojih obveznosti takoj ne poplača, mu bodo naložili kazen v obliki odbitka sredstev. Kdor ne posumi, se mu zelo verjetno spet zgodi prejšnji korak z davkom: ker je v vmesnem času od plačila davka do danes vrednost portfelja spet zelo narasla, je spet treba plačati davek.

Po navadi na tej točki večina vlagateljev že ugotovi, da z naložbo ne bo nič in da so sredstva izgubljena. V tem koraku pa se skriva še zadnja past prevarantov. Kot da bi bili iz neba poslani, se pojavijo neki kripto forenziki, ki vedo, da se je zgodila ta prevara, poznajo vrednost portfelja in obljubljajo povrnitev vseh sredstev. Seveda za primerno plačilo. To pa je vedno vnaprejšnje, v fiksnem znesku. In žal, tudi tukaj ne gre za kake rešitelje, ampak za del te iste prevarantske sheme.

Kaj narediti, ko vložim v kripto prevaro?

Možnost, da se sredstva dobi nazaj, je zelo majhna. Prijava na policijo ne škodi, še posebej, če se da kripto prevaro povezati s konkretnimi posamezniki. 

Vsekakor se ne plačuje vnaprej nobenim svetovalcem, forenzikom ali drugim "ekspertom," ki obljubljajo povrnitev sredstev. Če že, naj gre taka nagrada na procent povrnjenih sredstev. Ampak take eksperte bo težko najti. Sicer obstajajo in bi verjetno lahko pomagali, ampak se v praksi ne ukvarjajo s prevarami, ki so manjše od kakega milijona ali dveh.