Začetki

Kripto industrija je dolgo veljala za povsem neregulirano in nenadzorovano. Dokler so bile kripto valute le v domeni ozkega kroga posameznikov, regulacija in nadzor niti nista bila potrebna. To se je spremenilo s tem, ko so bitcoin in ostale nove kripto valute postajale vedno bolj popularna oblika alternativnih naložb. Z rastjo tržne kapitalizacije kripto valut so se začele pojavljati z njimi povezane prevare, kraje sredstev in piramidne sheme. V zgodnjem obdobju kripto valut se je zgodil tudi padec platforme za trgovanje Mt. Gox. Slednja je v nekem trenutku obvladovala do 70 odstotkov vseh bitcoin transakcij. Leta 2014 je platforma razglasila bankrot po tem, ko je izgubila približno 850.000 bitcoinov. Stečajni postopek še ni končan. Takih, sicer manjših primerov je bilo še kar nekaj.  Ravno zaradi njih in vseh drugih oblik prevar, povezanih s kripto valutami, se je postopoma pojavila potreba po regulaciji deležnikov z osnovnim ciljem varstva vlagateljev. 

Mehko pravo

Resničen razcvet kripto industrije je prišel leta 2017, ko so številni projekti zbrali ogromna sredstva na način primarne izdaje lastnih kripto valut (ang. t. i. "initial coin offering" ali "ICO"). Ta ICO "boom" je bil spodbuden predvsem zaradi uspeha projektov, kot je Ethereum, ki je izvedel ICO že leta 2014, in hitro naraščajoče zanimanje vlagateljev, ki so v prvi vrsti želeli izkoristiti priložnost za hiter zaslužek, za manjši del med njimi pa je bila primarno zanimiva tehnologija, ki so jo novi projekti predstavili. V tem obdobju so nekateri projekti zbrali milijone dolarjev v nekaj minutah ali urah. To obdobje pa je privedlo tudi do številnih prevar in neuspešnih projektov, kar je sprožilo zaskrbljenost med regulatorji po vsem svetu in pozive k ureditvi ICO procesov.

V tem času so se večinoma po Evropi, nekaj malega pa tudi izven nje, pojavili prvi akti regulatorjev, predvsem tistih, ki urejajo trge finančnih instrumentov. Šlo je za različne instrumente t. i. mehkega prava: smernice za izdajatelje kripto valut, javno objavljena mnenja in priporočila. Po svoji naravi taki akti niso imeli zavezujoče pravne veljave. V praksi pa je bilo pogosto ravno obratno in so imeli taki akti dejansko za izdajatelje kripto valut naravo zakona. 

Tisti, ki smo v tistem obdobju delovali v kripto industriji, se tega obdobja spomnimo kot zelo negotovega. Večkrat se je v praksi zgodilo, da so regulatorji v določenih primerih o svojih smernicah in priporočilih govorili kot o strogo zavezujočih aktih. Ko pa jim to ni ustrezalo in so spremenili svoje mnenje, pa so se postavili na stališče, da njihovi dokumenti služijo izdajateljem le kot vodilo.

Kripto v zakonodaji

Leta 2020 je bila na ravni Evropske unije sprejeta t. i. Peta direktiva o preprečevanju pranja denarja. Ta direktiva je bila prva na ravni EU, ki je v regulativni okvir izrecno vključila tudi ponudnike storitev kripto sredstev. Z direktivo je postalo obvezno, da kripto menjalnice in ponudniki denarnic z digitalnimi sredstvi izvajajo postopke za preprečevanje pranja denarja in poznavanje strank, podobno kot tradicionalne finančne institucije.

V tem primeru sicer še ni šlo za sistemsko regulativo, ki bi urejala poslovanje različnih deležnikov v kripto industriji. So se pa s tem posredno preko sistemske regulative, ki ureja področje preprečevanja pranja denarja, postavili temelji za večjo preglednost in skladnost v kripto industriji.

Kripto postaja "mainstream"

Ko so regulatorji in vlade po svetu končno ugotovili, da je kripto postal prevelik, da bi lahko kar izginil, hkrati pa so tudi kripto prevare in druge zlorabe postajale vse večje in bolj sofisticirane, so začeli razmišljati o njegovi regulaciji. V Evropi se je ta proces začel leta 2018, ko se je začela pripravljati podlaga za sprejem enotnega in jasnega regulatornega okvirja za kripto sredstva. 6 let kasneje je del MiCA že začel veljati, preostali del pa bo stopil v veljavo z začetkom leta 2025. 

S tem smo v Evropi kot prvi na svetu vzpostavili regulatorni okvir, ki ureja razna kripto sredstva in ponudnike storitev, povezanih s kripto sredstvi. 

MiCA uredba ureja tri različne tipe kripto sredstev. Prva kategorija so t. i. e-denarni žetoni. Gre za kripto sredstva, katerih vrednost je vezana na vrednost določene fiat valute, kot je evro. Popularen izraz za take kripto valute je t. i. stabilni žeton (ang. stable coin). Druga kategorija so kripto žetoni, vezani na sredstva. Vrednost teh žetonov je vezana na neka druga realna sredstva. To so lahko žlahtne kovine, nepremičnine, košarica nekih realnih sredstev ali karkoli drugega, kar ima neko vrednost. Tretja kategorija je definirana zelo generalno in obsega vsa kripto sredstva, ki ne spadajo v eno od prvih dveh kategorij. Vendar je tukaj treba posebej poudariti, da v kolikor ima kripto valuta karakteristike reguliranega finančnega instrumenta, kot sta na primer delnica ali obveznica, se taka kripto valuta šteje kot finančni instrument in ga kot takega ne ureja MiCA.

Poleg omenjenih kategorij kripto sredstev MiCA zelo natančno ureja obveznosti za ponudnike kripto storitev. Gre za storitve prodaje kripto valut, kripto menjalnice, skrbniške storitve in svetovalne storitve. Vsak ponudnik kripto storitev bo moral pred začetkom poslovanja pridobiti dovoljenje pristojnega regulatorja. Dovoljenje v eni državi članici EU bo pomenilo, da bo tak ponudnik lahko ponujal storitve po celi EU.

Zakaj je MiCA pomembna?

MiCA je z vidika obveznosti izdajateljev kripto sredstev in iz vidika ponudnikov kripto storitev zelo zahtevna. Za manjše ponudnike kripto storitev bo pridobitev obveznih licenc za poslovanje verjetno velikokrat preveč zahtevna in preveč draga. Zagotovo je bila postavitev tako velikih vstopnih ovir eden od glavnih namenov zakonodajalca. Z manjšim številom ponudnikov in izdajateljev na trgu, ki bodo podvrženi strogemu nadzoru, se bo stopnja varstva vlagateljev zagotovo bistveno povečala.

Drug pomemben vidik evropske kripto regulacije je njegova ekstrateritorialnost. MiCA k strogemu poslovanju ne zavezuje le ponudnikov kripto storitev in izdajateljev kripto sredstev s sedežem v Sloveniji, pač pa tudi vse druge, ki svoje storitve ali kripto žetone ponujajo državljanom EU. 

Posledica opisane ekstrateritorialnosti bo zagotovo ta, da bo MiCA zelo verjetno postala nekakšen globalni standard za regulacijo kripto industrije. Podobni ali celo enaki regulaciji bodo verjetno sledile tudi druge države. Nekaj podobnega se je v preteklosti zgodilo z evropskim regulatornim okvirjem za varstvo osebnih podatkov v obliki uredbe GDPR.

Trump prihaja

Zgodba zase, ki pa jo je tudi treba omeniti v luči regulacije kripto valut, so Združene države Amerike. Tam ne poznajo nobene specialne zakonodaje, ki bi urejala to področje. Kot osnovno merilo, ali se določena kripto valuta šteje kot regulirani finančni instrument ali ne, uporabljajo t. i. Howey test. To pravno merilo je nastalo leta 1946 kot rezultat sodnega primera SEC proti W. J. Howey Co. in je bilo uporabljeno na primeru nasada citrusov. 

Rezultat nedorečenega pravnega okvirja in uporaba pravnih meril, ki niso bila posebej pisana za kompleksna pravna vprašanja, povezana s kripto sredstvi, je, da pristojni ameriški regulator SEC (Securities and Exchange Commission) velikokrat preseneti s svojimi odločitvami in sodnimi postopki, ki jih začne zoper male in velike igralce v kripto industriji. Vse to pa se bo verjetno v kratkem času spremenilo. Donald Trump je pred volitvami pogosto nagovarjal kripto industrijo z obljubami, da jo bo popolnoma dereguliral, da bo Ameriko naredil kot kripto raj, predvsem pa, da bo direktorja SEC odpustil prvi dan svojega mandata. 

Za kripto se obetajo zanimivi, regulirani ali deregulirani časi.